Čas je, da strnemo vrste in ohranimo empatijo

Zdravje
, posodobljeno:

Življenje nam je podarjeno, vse ostalo moramo postoriti sami. Dolžni smo temeljito skrbeti za lastno zdravje, se dejavno organizirati kot civilna družba in poskrbeti tudi za dobro počutje sočloveka. Ohraniti moramo tenkočutnost in empatijo, kar v splošni apatiji izginja. Soočeni smo s porastom težkih bolezni, zlasti z rakom, ki ga lahko preprečimo in uspešno zdravimo, sporoča prim. Mojca Senčar iz Europe Donne, slovenskega združenja za boj proti raku na dojki.

Vsako rakavo obolenje terja timsko presojo in sodelovanje specialistov različnih strok, da oblikujejo bolniku primeren način zdravljenja
Vsako rakavo obolenje terja timsko presojo in sodelovanje specialistov različnih strok, da oblikujejo bolniku primeren način zdravljenja

Sedanjost je pri večini vse bolj povezana s kroničnim stresom, enem od dejavnikov tveganja za pojav težkih kroničnih bolezni in raka. “Ni pa stres edini dejavnik,” opozarja predsednica Europe Donne, prim. Mojca Senčar, ki je minuli teden sodelovala na koprskem regijskem posvetu o raku.

Bolezen, povezana s staranjem

Povzema strokovne ugotovitve glede vzrokov pojava raka: “Poglavitni je zagotovo staranje prebivalstva in s tem daljša življenjska doba, saj je večina bolnikov starejših od 65 let.”

Podobno je pri raku na dojki, saj 80 odstotkov žensk za njim zboli po 50. letu starosti. “Se pa starost tudi znižuje, saj narašča delež bolnic, starih od 40 do 50 let,” dodaja Senčarjeva.

Europa Donna - Slovensko združenje za boj proti raku na dojki je samostojna, neodvisna, neprofitna organizacija civilne družbe. Povezuje zdrave ženske, bolnice z rakom na dojki, posameznike in strokovne ustanove v državi v boju proti raku na dojki. Je članica evropske zveze. Temeljni cilj slovenskega združenja je vsem ženskam v državi zagotoviti enake možnosti za zgodnje odkritje bolezni, takojšnje in učinkovito zdravljenje ter rehabilitacijo. Sedež je v Ljubljani, Zaloška cesta 5. Pokličete lahko na telefonsko številko 01/231-21 01, pišete pa na europadonna@europadonna-zdruzenje.si.

Da bi predrakave spremembe in raka na dojki v čim večji meri pravočasno odkrivali, je Slovenija pred leti zasnovala nacionalni program Dora s presejanjem z mamografijo med ženskami, starimi od 50 do 69 let. Vendar je za zdaj zaživel le na ožjem območju osrednje Slovenije.

“Osebno me boli, da Dora povsod še ne deluje; Zora in Svit se že obrestujeta. Vendar je počasnost širitve posledica zelo visokih standardov, ki terjajo izredno zahtevne pogoje za izpeljavo - od vrhunske, nenehno kontrolirane opreme, do dodatno usposobljenih kadrov. Kriterijev pri tem nikakor ne moremo znižati; s tem bi namreč povzročili več škode kot koristi,” je prepričana Mojca Senčar, tudi sama zdravnica. Izpostavlja pa, da so tudi ženske same še premalo skrbne, saj ima vsaka po 50. letu starosti možnost vsaki dve leti opraviti mamografijo. Napotnico lahko zahteva pri svojem osebnem zdravniku ali izbranem ginekologu. “Pa to možnost izberejo le redke, čeprav lahko z mamografijo odkrijemo rakave tvorbe že v zgodnji fazi bolezni,” dodaja.

Samopregledovanje, vzgoja in skrb

Šepata pa tudi vzgoja in prosvetljevanje žena. Znano je, kako koristno je redno samopregledovanje dojk enkrat v mesecu. “Že mlada dekleta, najkasneje kot najstnice, bi se tega morale navaditi,” je prepričana Senčarjeva. “Dojeti, morajo, da bodo imele, če bodo živele do 75. oziroma 80. leta starosti, veliko možnosti, da obolijo za tem rakom.”

Ozaveščenost se je sicer izboljšala, rak ni več tabu, vendar podatki dokazujejo, da pride več kot polovica žensk z rakom na dojki prvič k zdravniku, ko je bolezen že napredovala. Podobno je pri drugih rakavih boleznih in pri moških. Med njimi narašča tudi pojav raka na modih. Tudi za tega raka je ključno redno samopregledovanje.

“Ni nam v čast, da prihajamo k zdravniku tako pozno. Gre za prepičlo skrb za lastno zdravje,” opominja zdravnica. “Življenje nam je podarjeno, vse ostalo moramo postoriti sami. Sami moramo skrbeti za svoje zdravje, ne smemo le čakati, da bo za nas to storil nekdo tretji.”

Še zlasti pri raku velja, da je treba ob zaznavi sumljivih sprememb na zdravju in počutju takoj k zdravniku. Bolezen pa bi po besedah sogovornice lahko preprečili tudi z zdravim življenjskim slogom. Ob teh napotkih se nekateri zatekajo v izgovore, da imajo stresno delo, zato kadijo in nimajo časa za rekreacijo, ker pa veliko presedijo, so predebeli. Zaradi nujnih obveznosti ne utegnejo pojesti pet obrokov zdrave hrane na dan. “Če bi izračunali, koliko časa pa izgubimo, ko zbolimo in smo se prisiljeni zdraviti, ta čas pa bi porazdelili na teden, leto in izračunali, koliko časa bi že prej lahko namenili zdravemu življenjskemu slogu, bi hitro ugotovili, da ne gre za toliko časa na dan in da bi že ves čas zmogli živeti po napotkih strokovnjakov,“ zatrjuje sogovornica.

Bodimo pozitivni, pomagajmo

Ob množici znanih koristnih nasvetov Senčarjeva še zlasti izpostavlja pozitivno naravnanost do življenja, sebe in drugih: “Potruditi se moramo biti pozitivno naravnani in razmišljati pozitivno. To odpravlja stres in spodbuja dejavnost, ustvarjalnost in krepi senzibilnost za soljudi.”

Center za zdravljenje raka na dojki je po strokovnih zahtevah ustanova, ki si za to pridobi poseben certificikat. Po evropskih smernicah mora center vsako leto zdraviti tudi vsaj 150 na novo odkritih bolnic s tem rakom. V njem zaposleni kirurg mora na leto operirati vsaj 50 novih primerov raka. Center mora imeti vrhunsko patologijo, zdravljenje prilagajati vsaki bolnici posebej, na voljo mora biti multidisciplinarni tim različnih specialistov - od patologov in radiologov, do kirurgov. Po statističnih podatkih imajo v centrih zdravljene ženske boljše preživetje in bolj kakovostno živijo.

Prepričana je, da bi, navkljub težavnim ekonomskim in finančnim razmeram, morali ohraniti vero v prihodnost. “Ne bi si smeli dovoliti, da nam sedanja kriza odnese veselje in voljo do življenja. Žal postajamo vse bolj depresivni, apatični, drsimo v alkoholizem, vse več je samomorov ... Pa bi se prav zdaj morala pokazati in okrepiti solidarnost. Ne bi smeli pozabiti drug na drugega, na tiste, ki imajo težave. Vsakdo lahko kaj stori - včasih zadoščajo že prijazen pozdrav, nasmeh, sočutje, vsakdanja sosedska pomoč ...”

Vse več ljudi in družin drsi v revščino. Ob nasvetu o zdravi prehrani stežka priznajo, da imajo komaj za kruh in mleko. “Ko se soočamo s takšnimi zgodbami, postaja jasno, da se vse več ljudi prehranjuje pač s tistim, kar je najceneje. Ti izdelki so pogosto najmanj kakovostni. Žal je to edino življenje, ki ga imamo. Preživeti ga moramo čim bolje in upati, da bo jutri lepše ... In stopiti skupaj, združiti moči, strniti vrste ter pomagati tistim, ki jih pesti revščina. Le tako bomo ta boljši jutri tudi ustvarili,” poziva sogovornica.

Zdramiti civilno družbo

Slovenski zdravstveni sistem doživlja pretrese in spremembe. Zdravstvena politika po prepričanju Senčarjeve ni le domena ozkega kroga tistih, ki odločajo, saj sta nujna podpora in konsenz vseh, izvajalcev in uporabnikov - bolnikov.

Društva bolnikov bi se prav zato morala tesno povezati in oblikovati načrt, kako tvorno sodelovati pri oblikovanju nacionalne zdravstvene politike. Senčarjeva poudarja: “Ne smemo dovoliti, da nam bodo to zdravstvo, ki je zdaj dokaj dobro urejeno, kar razsuli. Če bomo stopili skupaj in strnili vrste, lahko kaj dosežemo. Pa smo premalo enotni, zato lahko tisti, ki odločajo, delajo, kar želijo. Žal to prepočasi prodira v našo zavest.”

Europa Donna se je med prvimi organizacijami civilne družbe pridružila nedavno ustanovljeni Mreži nevladnih organizacij 25x25, ki ima med drugim cilj poskrbeti za zniževanje kroničnih nenalezljivih obolenj in sodelovati pri sooblikovanju zdravstvene politike. “V Mreži bo vsako društvo ohranilo svoje posebnosti in način delovanja. Moči pa moramo združiti, ko gre za skrb za bolnika in za preventivo,” pravi Senčarjeva.

Europa Donna bo še naprej sledila zastavljenim ciljem, med katerimi je najpomembnejši zagotoviti vsaki ženski v državi enake možnosti za zgodnje odkritje raka na dojki, takojšnje učinkovito zdravljenje in enako rehabilitacijo; ne glede na to, kje je rojena, koliko je premožna, izobražena in kakšne veroizpovedi je.

Ob tem Senčarjeva svetuje, naj ženska, ki sama sluti, da je z njo nekaj narobe, vztraja, da jo zdravnik pošlje na dodatne preiskave. “Rak na dojki je zelo sofisticirana bolezen in se mnogi zdravniki v svoji karieri z njim redko ali nikoli ne soočijo. Še zlasti, ko gre za žensko v starosti, pri kateri je ta rak redkejši in ni zajeta v sistem preverjanja. Če pa ženska naleti na oviro, naj pokliče Europo Donno - napotili jo bomo na pregled v center za bolezni dojk na Onkološkem inštitutu. Že mnogokrat se je, žal, izkazalo, da so pri tako napotenih ženskah odkrili raka.”

JASNA ARKO

Mojca Senčar: “Žal je to edino življenje, ki ga imamo. Preživeti ga moramo čim bolje  in upati, da bo jutri lepše ... In stopiti skupaj, združiti moči, strniti vrste ter pomagati tistim, ki jih pesti revščina.”
Mojca Senčar: “Žal je to edino življenje, ki ga imamo. Preživeti ga moramo čim bolje in upati, da bo jutri lepše ... In stopiti skupaj, združiti moči, strniti vrste ter pomagati tistim, ki jih pesti revščina.” Tomaž Primožič/Fpa
Tako skrbna kot je vsaka ženska za svoj videz in urejenost, bi morala biti tudi za lastno zdravje
Tako skrbna kot je vsaka ženska za svoj videz in urejenost, bi morala biti tudi za lastno zdravje Reuters