Če pretiravamo, lahko zbolimo
Ohlajevanje zraka s klimatskimi napravami je poleti vse bolj priljubljeno, saj pripomore k boljšemu počutju zdravim, pa tudi kroničnim bolnikom, ostarelim in otrokom. Te naprave pa hkrati botrujejo nastanku nekaterih obolenj, ki se pojavijo, če niso pravilno nameščene, ali pa z ohlajevanjem prostorov krepko pretiravamo.
DVOREZNOST OHLAJEVANJA> Ponavljajoči se glavoboli, vnete oči in nosna sluznica, vnetje sinusov, trganje po sklepih, bolečine v križu, vnetje mehurja in ledvic so najpogostejše bolezni, ki jih zdravniki poleti vse pogosteje prepoznavajo kot posledico zadrževanja v klimatiziranih prostorih doma, na delovnem mestu in v avtomobilih.
Nezdravo pretiravanje
Zdravniki kroničnim bolnikom, ostarelim in družinam z majhnimi otroki v izjemni vročini priporočajo ohlajevanje prostorov s klimatskimi napravami. Dodajajo pa, da z ohlajevanjem ne kaže pretiravati, hkrati pa naprave ne smejo pihati neposredno v človeka.
Zdravniki svetujejo vsem, naj bodo pozorni pri namestitvi klimatske naprave v stanovanju. Najprimerneje je, če je nameščena visoko na steni, curke hladnega zraka pa je treba usmeriti tako, da ne pihajo v ljudi. Klimatske naprave niso najprimernejše za revmatične bolnike, če pa jih že imajo, naj si območja na telesu, kjer jih trga revma, ob pihanju naprav pokrijejo z oblačili. Hladni curki zraka lahko poslabšajo tudi zdravstveno stanje bolnikov s kroničnim vnetjem sinusov, ledvic in mehurja, še zlasti, če naprave se neposredno izpostavljanju pihanju zraka. Tudi voznikom svetujejo, naj v klimatiziranih avtomobilih zaščitijo zapestja, komolce, kolena in oči, oziroma tokove izpihavanja hladnega zraka usmerijo v vetrobransko steklo.
V hudi vročini večina najpogosteje rada pretirava. Zato zdaj, po drugem valu poletne vročine, mnogi tarnajo, da imajo vnete sinuse, tarejo jih prehlad, boleča grlo s hripavostjo, trga jih po sklepih, imajo vnet mehur. Nekateri so že morali tudi po pomoč k zdravniku.
Gre za posledice nalivanja z velikimi količinami z ledom ohlajenih osvežilnih napitkov in nastavljanja klimatskih naprav na zelo nizke temperature, ki so jim bili izpostavljeni vse dni pasje vročine. Namesto da bi spoštovali nasvete zdravnikov, naj prostore ohladijo na temperaturo, ki je le štiri stopinje nižja od ozračja, so se raje odločili za bistveno nižje temperature. Pa ne le doma, tudi v avtu, pisarni, trgovini.
Nasploh imajo v nakupovalnih centrih, ko je ozračje razgreto na 35 stopinj Celzija, v notranjosti le 24 stopinj Celzija, kar je pretiravanje, ki lahko škodi zlasti zaposlenim. Na to nas redno opozarjajo zdravniki, ki se poleti pogosto soočajo z bolniki s hudim nahodom sredi najhujše vročine, z ljudmi, ki tarnajo za napadi migrene, imajo revmatične napade, vnete oči, angino, tu in tam kdo stakne celo pljučnico.
Gojišče bakterij
V klimatskih napravah prežijo tudi bakterije. Lastniki naprav bi se morali zavedati, da so filtri, skozi katere naprave pošiljajo v prostor ohlajeni zrak, leglo različnih bakterij, ki pripomorejo k različnim vnetjem dihal.
Zato bi morali filtre v njih redno čistiti in pri tem uporabljati za to posebej izdelana razkužila.
Ni vseeno, kam piha
Nemalokrat pa je trganje po sklepih in križu, vnetje mehurja ali ledvic tudi posledica slabe izbire prostora za klimatsko napravo. Znano je, da bi morala biti nameščena tako, da ob delovanju zraka ne izpihava neposredno v ljudi. Enako velja tudi za avtomobiliste, ki imajo sami možnost zračni tok usmerjati po lastni želji.
Žal ga nekateri namesto v šipo usmerijo v glavo, roke in noge. Zdravniki odsvetujejo tudi spanje v prostoru, kjer deluje klimatska naprava. Ponoči se telo, ki miruje, ohladi, med spanjem se pogosto odkrivamo.
Curki hladnega zraka v spalnicah lahko sprožijo različna obolenja. Ta so pri ostarelih in majhnih otrocih, ki so praviloma manj odporni, lahko pogostejša, trdovratnejša, pa tudi nevarnejša.
Zato velja splošni nasvet, da z ohlajevanjem prostorov ne pretiravajmo niti v najhujši vročini. JA