Čebele so koristne, sršeni nevarni
Žuželke so stara vrsta, veliko starejša od človeka. Mednje sodijo tudi čebele, ki so pri nas uradno zaščitene. Poznamo pa tudi vrsto škodljivih insektov, ki jih zatiramo. Zato ni vseeno, kaj se pojavi v naši bližini ali celo sredi mesta, kot se je to nedavno zgodilo s čebelami sredi starega Kopra.
Kot so Primorske novice pred dnevi že poročale, se je sredi Kopra pojavil roj čebel. Dogodek je zbudil širše zanimanje zlasti zato, ker so ljudje pri posodi z okrasnim grmom opazili z zaščitno obleko opremljenega človeka, ki je v bližini knjigarne Libris prišel reševat roj čebel. Te koristne živalce so namreč rojile kar v okrasnem grmu.
Čebele so zaščitene
Čebele sodijo med žuželke, ki so zelo stara vrsta in so obstajale na tem planetu že veliko prej, kot se je pojavil človek. Vloga žuželk v naravnem okolju je izjemna in nenadomestljiva, imajo zelo zelo pomembno vlogo v naravnem ravnotežju, kar moramo strogo in nepretrgoma upoštevati tudi pri njihovem zatiranju.
Čebela je zaščitena z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst, zato je nikakor ne smemo zatirati s kemičnimi preparati, kot to velja za ose in sršene.
Kranjska čebela, tudi kranjska sivka (znanstveno ime Apis mellifera carnica), je avtohtona čebelja pasma, nastala na območju Slovenije. Najdemo jo sicer tudi na ozemlju širše Koroške in Štajerske (tudi v Avstriji), na Madžarskem, v Romuniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Nemčiji ... Za zdaj je to druga najbolj razširjena čebelja pasma na svetu, ki jo v veliki meri gojijo tudi za potrebe čebelarstva.
Pokličite čebelarja
Kranjska čebela je umirjena pasma, namenjena pridobivanju medu in drugih čebeljih pridelkov v gosto naseljenih območjih. Čebele vzrejamo v čebelnjakih in jih tudi ekonomsko izkoriščamo. Čebela se po zunanjosti vidno loči od ose in sršena.
Zato je bil tudi ukrep čebelarja v zadnjem primeru v Kopru povsem ustrezen - previdno je “otresel” roj čebel in jih spravil v panj.
Tudi izvajalci storitev s področja dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije smo deležni prošenj občanov, naj posredujemo s pomočjo dezinsekcijskih preparatov, ko gre za roje čebel v bližini njihovih bivališč. Ko ugotovimo, da so to res čebele, jim svetujemo, naj se povežejo s čebelarji in jih dodobra seznanimo z dejstvom, da ni dovoljena uporaba nobenega kemičnega pripravka za zatiranje.
Takšni pripravki so dovoljeni le za zatiranje škodljivih insektov, ki povzročajo škodo na rastlinah (kmetijski škodljivci), hrani (skladiščni škodljivci), imetju (ekonomski škodljivci), ogrožajo zdravje ljudi in živali (zdravstveni škodljivci) in drugi.
Sršeni in ose so škodljivci
V skupini zdravstvenih škodljivcev so: strupeni (ljudem škodijo ob ugrizu, piku, dotiku), paraziti (ektoparaziti, endoparaziti); vektorji (prenašalci najrazličnejših bolezni); molestanti (s svojo prisotnostjo motijo, povzročajo nelagodje in odvratnost). Med te žuželke spadajo tudi ose in sršeni, zato jih lahko zatiramo oziroma z različnimi ukrepi (dezinsekcija) odstranjujemo iz naše bližine.
Sršeni in ose spadajo med insekte, v red kožokrilci (himenoptera), rod Vespidae. Sršen je največji, ima zelo široko glavo in oprsje. Značilne so proge na zadku, zrase do velikosti 30 milimetrov. Poseljuje votla drevesa, hiše, zapuščene objekte, lesene pomožne objekte, podstrešja, najdemo ga tudi v zemlji. Gnezda so velika (v premeru od 35 do 65 centimetrov), sestavljena iz horizontalnega satja, razporejenega v slojih eden nad drugim.
Satje gradi iz prežvečenega lesa, pomešanega s slino, ki spominja na papir. Gnezdo ima lahko več kot 5000 osebkov. Razvoj družine se začne poleti, ko samica- matica zaleže jajčeca, iz katerih se razvijejo delavke, ki skrbijo za potomstvo in gradnjo gnezda. Kot pri osah prezimijo le matice, zatem pa nekatere ustanovijo novo kolonijo.
Pik je lahko usoden
Sršeni so aktivni in tudi agresivni poleti, ob škodi, ki jo povzročajo na zrelem sadju, so resna grožnjo za ljudi v bližini. Najpogostejši piki sršenov pri ljudeh se vrstijo poleti, ko dozoreva sadje. Zaradi agresivnosti in strupa, ki ga vbrizgajo ob piku, so resna zdravstvena grožnja za ljudi, saj se pik lahko konča tudi s smrtjo. V strupu je veliko nizko molekularnih spojin- acetilholin, histamin, serotonin, kateholamin, kinin, hlapne snovi in visoko molekularne beljakovine, povečini encimi.
Strup povzroča na koži značilno rdečino, v organih pa povečuje prepustnost celičnih membran za tekočino, izločanje prebavnih sokov in deluje na živčevje. Nevarni so piki v ustno votlino, bližino očesa, na glavi, vratu in tisti, ki slučajno zadenejo krvno žilo.
Zaradi opisanih nev-šečnosti je prisotnost sršenov in os v bližini človeških bivališč moteča in tudi nevarna. Še posebej nevarno je, če se pojavijo v bližini šol, vrtcev, počitniških in domov ostarelih, bolnišnic in v gosto naseljenih urbanih središčih, kjer je nenehno na kupu veliko ljudi.
Mag. JANEZ PIŠOT,
dr. vet. med.
