Debeli otroci, bolni odrasli
Na svetovni dan hrane je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) slovenske starše resno opomnila, naj bolj skrbijo za zdravje svojih otrok. Ti so, kot potrjujejo raziskave, čezmerno rejeni in se vse bolj otepajo z zdravju škodljivo debelostjo.
Po podatkih WHO se pri slovenskih otrocih pojavlja najhitreje naraščajoči trend povečevanja telesne teže. Čezmerna hranjenost in debelost otrok in mladostnikov vplivata na slabšo kakovost življenja in večjo verjetnost za pojav različnih kroničnih nenalezljivih bolezni, pribijajo še v nacionalnem inbštitutu za varovanje zdravja (IVZ).
Slovenija se po deležu čezmerno hranjenih in debelih 15-letnikov uvršča na tretje mesto med državami EU, zajetimi v raziskavo Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju. Naši mladostniki presegajo povprečje vrstnikov vseh drugih v raziskavo vključenih vrstnikov iz držav EU. Ob tem pa je znano, da čezmerna hranjenost ter debelost otrok in mladostnikov vplivata na slabšo kakovost življenja in večjo verjetnost za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, na slabšo samopodobo in s tem na slabše duševno zdravje. Debelost v otroštvu in mladostništvu je tveganje za debelost v odrasli dobi in s tem povezanimi zapleti z zdravjem.
IVZ je doslej že nekajkrat javno opozoril na vse večji problem debelosti pri slovenskih otrocih in najstnikih. Po njihovi oceni gre za vse hujši javno-zdravstveni problem, s katerim bi se morali tvorno soočiti in hitro ukrepati.
Debelost pa je, kot je splošno znano, povezana s povečanim tveganjem za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, različnih vrst raka, z nastankom povišanega krvnega tlaka ter z boleznimi srca in žilja. Prav tako predstavlja dejavnik tveganja za nastanek jetrnih bolezni, ortopedskih zapletov, dermatoloških sprememb, nevroloških in hormonskih motenj ter psihosocialnih posledic. Med slednjimi sta vse slabša samopodoba in pojav depresivnosti, kar vodi v duševne stiske in bolezni.
Delež debelih ljudi narašča tudi v starejših starostnih skupinah. Trend naraščanja je občutno opaznejši pri fantih in moških, pri ženskah in dekletih ostaja v vseh letih raziskav domala enak. Raziskave kažejo, da na stanje prehranjenosti vplivata izobrazba in družbeni sloj.
Strokovnjaki roditeljem svetujejo, naj bdijo nad telesno težo svojih potomcev in naj preverjajo, kaj otroci jedo in pijejo. Znano je namreč, da je telesna teža stabilna, če otrok zaužije toliko energetsko bogate hrane, kot porabi energije z umsko in fizično aktivnostjo.
Raziskave potrjujejo, da se slovenski otroci in mladostniki ne prehranjujejo zdravo in posegajo po energijsko gosti ter hranilno revni hrani.
Zdravniki in drugi strokovnjaki vse glasneje opozarjajo tudi, da je porast debelosti med mladimi in odraslimi lahko potrditev, da se slabo prehranjujejo in uživajo živež, ki je nasiten, poceni in nekakovosten. Revščina se namreč pozna tudi v debelosti, četudi se to sliši še tako nenavadno.
Mednarodne primerjave pa navajajo, da se slovenski mladostniki uvrščajo v sam vrh EU po količini zaužitih sladkih pijač.
Po raziskavah IVZ ugotavlja še, da narašča delež debelih v vseh izobrazbenih skupinah in družbenih slojih, bistveno višji pa je pri ljudeh, ki sodijo v nižji družbeni sloj in imajo nižjo stopnjo izobrazbe. “Delež debelih se na vseh območjih Slovenije povečuje, višji pa je v vzhodnem delu države,” navaja Cirila Hlastan Ribič z IVZ.
JA, STA
