Debelost in bolezni si podajajo roke
Najnovejši podatki o zdravstvenem stanju slovenskih otrok in mladostnikov potrjujejo že nekaj let ponavljajoče se ugotovitve - otroci in mladostniki so vse bolj debeli in zato vse manj zdravi. Zato bo, ko odrasejo, njihova življenjska doba krajša od pričakovane, zdravje pa samo še slabše. Čeprav je znano, kaj bi bilo treba spremeniti, da bi bili v boljši kondiciji in zato bolj zdravi, ukrepi ne sledijo napotkom.
Mladi vse več časa preždijo za računalniki in skoraj ne obvladajo več iger z žogo, nezdravo jedo, prisegajo na hitro prehrano, začinjene in mastne prigrizke, sladkarije in oslajene gazirane napitke.
Svarila, ki izzvenijo v prazno
Takšna svarila zdravnikov, pedagogov in strokovnjakov za prehrano se sicer ciklično pojavljajo že vrsto let, porajajo se tudi v javnosti, vendar sprememb in izboljšav večidel ni opaziti.
Zdravniki in pedagogi lahko le svetujejo, starši sicer poslušajo, ali svoj naraščaj spodbujajo k telesni dejavnosti in zdravemu prehranjevanju, pa je prepuščeno lastni presoji. In vse bolj tudi finančnim zmožnostim družine.
Sistemskih sprememb, ki bi, med drugim, posegle v spremembe šolskih urnikov tako, da bi vpeljale več športne vzgoje, pa tudi obveznih vsebin o zdravem življenjskem slogu, je malo ali jih skoraj ni zaslediti.
Nova raziskava, stare ugotovitve
Podatke o naraščanju debelosti med slovenskimi otroci in mladostniki znova potrjuje pravkar javnosti predstavljena raziskava v sklopu evropskega projekta EuroHeart II, v katerem sodeluje tudi Slovenija.
Slovensko društvo za zdravje srca in ožilja je nedavno na podlagi teh izsledkov pripravilo strokovno srečanje Čezmerna telesna teža in debelost pri otrocih - glasnika slabšega zdravja in krajšega življenja današnje generacije otrok v Sloveniji.
Tudi tokrat so sodelovali večidel vsi, ki se tudi v praksi soočajo s pojavom debelosti slovenskih otrok in njihovo vse večjo lenobnostjo. Nimajo pa na voljo vseh potrebnih mehanizmov, ki bi nemudoma in učinkovito pripomogli k spremembam razmer.
Nespodbudna je temeljna ugotovitev, da postajata neprimerna telesna teža in debelost pri otrocih v Sloveniji velik javno-zdravstveni problem.
Pa ne le to, tudi prve negativne posledice na zdravju otrok so že opazne, zdravniki jih v bližnji prihodnosti napovedujejo še več.
Debeli otroci prej zbolijo, ko odrasejo, pa prej umrejo
Čezmerna telesna teža v otroštvu je povezana s povečanim tveganjem za obolenja v odrasli dobi. Pri odraslih se prav zato pogosteje pojavijo sladkorna bolezen tipa 2, rakava obolenja, povišan krvni tlak, srčno-žilne bolezni, ortopedski zapleti, hormonske motnje. Vse to pa ima za posledico celo do 60-odstotno večje tveganje za prezgodnjo smrt pri odraslih.
V ljubljanski pediatrični kliniki med drugim ugotavljajo, da med slovenskimi mladostniki, ki so predebeli, že nekaj let prednjačijo fantje. Po besedah zdravnika Primoža Kotnika ni težava le, da bodo ti otroci debeli tudi kot odrasli in se bodo zato prej soočili z zapleti pri zdravju. Vzrok za alarm je ugotovitev, da se resni zdravstveni zapleti pojavljajo že zdaj, ko še odraščajo: “Gre za zmanjšano občutljivost za inzulin, ki je zgodnja faza v razvoju sladkorne bolezni, za zamaščenost jeter, povišan holesterol v krvi, povišan krvni tlak in zgodnje aterosklerotične spremembe na ožilju.” našteva zdravnik.
Tretjina otrok je predebelih
Slovensko društvo za zdravje srca in ožilja je za območje Slovenije zbiralo in obdelovalo podatke o zdravstvenem stanju slovenskih otrok in mladostnikov za evropsko mednarodno raziskavo ENERGY. Slovenija je ena od sedmih držav, kjer je ta raziskava potekala.
Podatki razkrivajo, da je tretjina slovenskih 10- do 12-letnikov čezmerno prehranjenih ali debelih. To nas uvršča na drugo mesto med sodelujočimi državami, takoj za Grčijo.
Gre za starostno skupino na prehodu iz otroštva v najstništvo. Ta skupina mladeži se s športom v povprečju ukvarja le pičle tri ure na teden. Namesto peš prihajajo k pouku z avtobusom ali jih tja vozijo starši z avtomobili. Redno zajtrkuje le okrog 53 odstotkov otrok, na dan pa v povprečju vsak popije kar dobre tri decilitre sladkih pijač in 3,4 decilitra oslajenih sokov.
Prilepljeni pred TV in računalnik
V povprečju vsak izmed teh otrok presedi pred TV ekranom in računalnikom vsak dan od 2,4 ure (dekleta) do 3,25 ure (fantje). Ta čas se ob koncih tedna še poveča.
K sreči je pri nas vsaj dobro organiziran sistem prehrane otrok in mladostnikov, omenja Irena Simčič iz republiškega zavoda za šolstvo. Slovenija je namreč ena redkih evropskih držav, kjer je to državno urejeno, uzakonjeno in utečeno. “Dobro načrtovana in organizirana prehrana je lahko najučinkovitejši in najracionalnejši način za korekcijo nepravilne prehrane otrok in mladostnikov, in to iz več vidikov - zdravstvenega, vzgojno-izobraževalnega, ekonomskega, organizacijskega, socialnega, psihološkega ...,” našteva Simčičeva.
Ozaveščanje o prehrani in športu
Strokovnjaki ocenjujejo, da bi ob organiziranem sistemu prehrane otrok v vzgojnih in vzgojno-izobraževalnih ustanovah morali okrepiti še izobraževanje mladih o pomenu redne in zdrave prehrane in o gibanju. Te vsebine zajemajo učni načrti pouka gospodinjstva v osnovni šoli (v 5. in 6. razredu), a bi jih morali dodati kot obvezne tudi v zadnjo triado osnovne šole in v srednje šole.
Zaskrbljujoč je podatek, da se je v zadnjih dvajsetih letih podvojilo število otrok, pri katerih prepoznavajo zmanjšano gibljivost in prožnost organizma. Razmere nakazujejo, da bodo ti mladi v večji meri in prej imeli kot odrasli kopico težav z zdravjem.
Vsem dostopna lokalna hrana in rekreacija
Zdravstveno ministrstvo je v Strategiji 2014-2023, ki jo je naslovilo Prehrana in telesna dejavnost za zdravje, opredelilo temeljne cilje za izboljšanje razmer.
Strategija sloni na ukrepih za izboljšanje zdravja prebivalstva. Eden prvih ciljev je izboljšanje prehranskih navad prebivalcev in okrepitev telesne dejavnosti. Nujno je treba zaustaviti trend povečevanja telesne teže prebivalcev, hkrati pa zmanjšati podhranjenost bolnikov in starostnikov.
Pomen doma pridelane zdrave hrane naj bi okrepila večja ponudba lokalno pridelane in predelane hrane ter ponudba in s tem povpraševanje po zdravju koristnih živilih. Zmanjšali naj bi pojav bolezni, povezanih s hrano in prehrano, pa tudi nepravične razlike v zdravju prebivalcev, ki nastajajo zaradi nepravilnega prehranjevanja in pomanjkanja telesne dejavnosti socialno in ekonomsko ogroženih.
Istočasno pa bi morali okrepiti tudi telesno dejavnost med mladimi. To bi zagotovili že, če bi vpeljali na teden vsaj tri ure obvezne, dovolj intenzivne in kakovostno vodene športne vadbe na vseh stopnjah šolanja.
Vsaka šola mora otrokom zagotoviti najmanj eno uro športnih dejavnosti na dan, vsak roditelj in civilne športne dejavnosti pa prav tako eno uro športne dejavnosti na dan.
Združenja, društva, klubi, šole bi morali omogočiti telovadbo v obliki obšolskih dejavnosti. Zanje bi morali starši navdušiti svoj naraščaj, lokalne skupnosti pa vsem otrokom in odraslim omogočiti brezplačne ali vsaj zelo dostopne športne programe.
Lokalne skupnosti so dolžne urediti poti in pločnike oziroma steze za pešačenje - tako bi odrasli in otroci v službo in šolo hodili peš, s kolesi, rolerji, skiroji .. Obenem morajo lokalne skupnosti v prostorskih načrtih poskrbeti za ureditev brezplačnih rekreativnih površin - prostore, varna igrišča, igrala, ...
Tudi v šolah za starše in podobnih oblikah izobraževanja roditeljev mora biti zajeto ozaveščanje o koristi rednega gibanja in zdrave prehrane. Šole, bolnišnice in zdravstveni domovi ne smejo imeti avtomatov z nezdravimi prigrizki in sladkimi napitki, vse javne ustanove in kraji pa morajo nuditi brezplačno tudi pitno vodo. Tudi šolska prehrana bi morala biti pod strožjim nadzorom.
JASNA ARKO
