Deklice ne cepijo, če starši ne soglašajo

Zdravje
, posodobljeno:

V javnosti odmeva odprto pismo staršev - podpisali so ga sStarši obveščamo -, ki niza pomisleke zoper cepljenje šestošolk s cepivom proti okužbi s humanimi papiloma virusi (HPV). Ti spolno prenosljivi virusi lahko botrujejo nastanku raka na rodilih, zlasti na materničnem vratu. V nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja poudarjajo, da je cepivo varno. Nobena slovenska deklica pa ni cepljena, če starši s tem pisno ne soglašajo.

Cepljenje šestošolk zoper okužbo s HPV pri nas ni del obveznega programa, starši se z njim lahko strinjajo ali ga odklonijo
Cepljenje šestošolk zoper okužbo s HPV pri nas ni del obveznega programa, starši se z njim lahko strinjajo ali ga odklonijoHeinz-Peter Bader

Odprto pismo civilne družbe Starši obveščamo med drugim navaja, da so v drugih državah znani primeri neželenih, zdravju škodljivih posledic cepljenja, in izraža dvom v kakovost cepiva, ki je v uporabi tudi pri nas. Odgovore smo poiskali v nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (IVZ), ki bdi nad vsemi vrstami cepljenja in je odgovoren za izbiro, varnost cepiv in izvedbo cepljenja pri nas.

Navedbe staršev

Starše moti intenzivno oglaševanje cepiva proti virusom HPV, skrbijo jih informacije o resnih stranskih učinkih cepljenja po svetu, trdijo, da je oglas zavajajoč in omenjajo prizadevanja proizvajalke cepiva - farmacevtske industrije - v boju za zaslužkom.

Okužba s HPV je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb po svetu in pri nas. Vsaj polovica spolno aktivnih ljudi se okuži z virusi HPV, vendar je pomembno, s katerimi genotipi. HPV so raznolika skupina virusov, ki jih zdravniki povezujejo z nastankom mnogih benignih in rakavih sprememb na rodilih. Okuženi povečini nimajo bolezenskih znakov. Pri večini okužba izzveni, pri nekaterih pa se razvije trajna okužba s HPV. Če gre pri tem za enega od virusov iz skupine visokorizičnih genotipov HPV, se lahko pojavijo rak na materničnem vratu in druge vrste raka. Če pa gre za okužbo z nizkorizičnimi genotipi, se lahko pojavijo genitalne bradavice na ženskem in moškem spolovilu.

Sklicujejo se na ameriški spletni medij Natural News, ki je objavil podatke ameriškega zveznega urada za prehrano in zdravila FDA v zvezi s tem cepivom. Omenjajo, da se FDA zaveda, da HPV ni neposredno povezan s povzročitvijo raka na materničnem vratu. “Cepiva proti HPV so se v medicinskih študijah izkazala kot cepiva brez vrednosti, nesposobna obračunati z virusom HPV pri ženskah, pri katerih je bil virus že prisoten ... eno od teh cepiv - Gardasil - povečuje tveganje za nastanek predrakavih sprememb na materničnem vratu pri nekaterih ženskah ... do 44,6 odstotka! Ali to pomeni, da Gardasil (pri nas ... Silgard) raka na materničnem vratu lahko tudi povzroči? Natanko to je pred dvema letoma v intervjuju dejal (pokojni) primarij, prof. dr. Miha Likar, starosta slovenske imunologije: da ne vemo, ali bo to cepivo več raka povzročilo ali preprečilo in da z njim ne bi cepil svojih vnukinj.”

Kot pišejo, a je bilo cepivo “odobreno po hitrem postopku, brez ustreznih znanstvenih študij, po informacijah neodvisnih virov pa je morda veliko nevarnejše za prihodnje zdravje žensk, kot če ženske ... ne prejmejo nobenega cepiva.”

Opirajo se na primere v ZDA in Veliki Britaniji, ki naj bi pričali o resnih posledicah cepljenja in zapletih z zdravjem, celo smrtih, in omenjajo tuja gibanja staršev, ki cepljenje deklic odsvetujejo. “Nas ne zanima, ali cepivo našim dekletom koristi ali škodi ... Slovenski starši se lahko odgovorno odločamo le, če imamo možnost poučiti se tudi iz nepristranskih virov, ne zgolj iz propagandnih brošur, farmacevtskih sporočil za javnost in mnenj zdravnikov, ki starše vedno 'pozabijo' seznaniti s tveganji in jim pred cepljenjem ne omogočijo branja stranskih učinkov, zabeleženih v navodilih za uporabo cepiva.”

O cepivih

Dr. Marta Grgič Vitek iz IVZ pojasnjuje, da sta zoper okužbo s HPV na voljo dve vrsti cepiva: “Dvovalentno vsebuje delce dveh genotipov HPV, štirivalentno pa vsebuje delce štirih genotipov HPV. Glede na rezultate kliničnih raziskav, opravljenih pred registracijo cepiva, sta se obe, ki se uporabljata za preprečevanje okužb s HPV, izkazali kot zelo varni. Na podlagi podatkov o zelo dobri učinkovitosti in varnosti sta cepivi dobili dovoljenje za promet v EU Evropske agencije za zdravila. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija po pregledu podatkov o spremljanju neželenih učinkov po uvedbi cepljenja v rutinske programe ugotavlja, da sta cepivi varni.”

Sogovornica poudarja, da se, kot pri vseh cepljenjih, lahko tudi po tem pojavijo neželeni učinki. “Ti so običajno blagi in prehodne narave. Najpogosteje gre za lokalne reakcije na mestu cepljenja (bolečina, rdečina, oteklina) in zvišano telesno temperaturo. Resnejši neželeni učinki so zelo redki.”

V zvezi z navedbo o resnih posledicah cepiva pri deklicah v ZDA (gre za štirivalentno cepivo) Marta Grgič Vitek omenja, da so “razdelili že več kot 46 milijonov odmerkov cepiva, delež resnih neželenih učinkov je manjši kot je v povprečju pri preostalih cepljenjih.”

Dodaja tudi podatek za Veliko Britanijo: “Razdelili so več milijonov odmerkov dvovalentnega cepiva, novih in resnih neželenih učinkov ne ugotavljajo. Cepljenje proti okužbam s HPV je bilo uvedeno tudi v mnogih drugih državah EU, v nobeni doslej ni razloga, da bi cepljenje prekinili ali začasno ustavili.”

Neželeni učinki cepljenja pri nas

Glede razmer pri nas sogovornica navaja: “Štirivalentno cepivo je na voljo od leta 2006, dvovalentno od leta 2007. Podatke o neželenih učinkih po cepljenju zbiramo v IVZ, v registru za spremljanje neželenih učinkov.”

Podatke so jim dolžni posredovati zdravniki, ki ugotovijo neželene učinke. Leta 2007 ni bilo nobene prijave, leta 2008 jih je bilo enajst (razdeljenih 5000 odmerkov cepiva). V letu 2009 so dobili trinajst prijav (razdeljenih je bilo 14.500 odmerkov), leta 2010 pa 31 (razdeljenih 20.500 odmerkov).

Za kakšne neželene učinke gre? Sogovornica našteva: “Zdravniki so najpogosteje poročali o bolečini, oteklini, rdečini na mestu vboda, povišani telesni temperaturi, slabosti, glavobolu, utrujenosti. Med 31 prijavami neželenih učinkov v letu 2010 sta bili dve osebi hospitalizirani zaradi kolapsa in hujše lokalne reakcije. Vsi prijavljeni neželeni učinki so izzveneli v nekaj dneh, brez posledic.”

Zakaj cepiti?

Marta Grgič Vitek povzema, zakaj in kdaj cepiti deklice zoper virusno HPV okužbo. To je smiselno pred prvim spolnim odnosom, “torej pred izpostavitvijo okužbi s HPV. Večina držav je rutinsko cepljenje uvedla za deklice, stare od enajst do 13 let. Po raziskavah je cepivo tedaj tudi bolj imunogeno (boljši je odziv imunskega sistema) kot pri starejših. Pri nas je cepljenje namenjeno deklicam v šestem razredu, prvo cepljenje pa je priključeno sistematskemu pregledu.”

Cepijo lahko le tiste mladoletne otroke, pri katerih starši s tem soglašajo. Podpis staršev pod izjavo, da privolijo v cepljenje, je nujen. Starši jo prejmejo na prvem roditeljskem sestanku ali skupaj z obvestilom o sistematskem pregledu. “Brez podpisane izjave nobene deklice ne cepijo, saj gre za neobvezno cepljenje,” poudarja sogovornica.

Ali lahko cepivoma, ki sta na voljo pri nas, starši zaupajo? Sogovornica meni: “Cepivo je zelo učinkovito pri še ne okuženih ženskah za preprečevanje okužb s tistimi genotipi HPV, ki jih cepivo vsebuje. Obe cepivi (štirivalentno in dvovalentno) nudita zaščito pred okužbami - z genotipoma HPV 16 in 18 (ki povzročita do 70 odstotkov raka na materničnem vratu), štirivalentno pa nudi tudi še zaščito pred tistima genotipoma HPV (6, 11), ki povzročita do 90 odstotkov genitalnih bradavic. Cepljenje pa ne zdravi že nastalih okužb s HPV in zapletov zaradi njih.”

Dodaja podatek iz registra raka - za rakom na materničnem vratu pri nas vsako leto na novo zboli vsaj 150 žensk, 30 do 40 jih zato umre.

JASNA ARKO

V IVZ navajajo, da je dosedanje število neželenih reakcij na cepivo pičlo, izzvenele so v nekaj dneh, trajnih posledic ni
V IVZ navajajo, da je dosedanje število neželenih reakcij na cepivo pičlo, izzvenele so v nekaj dneh, trajnih posledic ni