Delovni terapevti jih učijo spet skrbeti zase
Svetovni dan prostovoljnih aktivnosti delovnih terapevtov, obeležili smo ga minulo soboto, presega nudenje pomoči le v sklopu zdravstva, saj je to področje le manjši del pomoči, ki jih delovni terapevti namenjajo bolnim, nemočnim zaradi bolezni in poškodb, ostarelim, invalidom in vsem, ki ne morejo živeti in skrbeti sami zase.
Letošnji dan je bil namenjen seznanjanju javnosti z dejavnostmi, ki sodijo v delovno terapijo in so ga na Primorskem celovito predstavili v Idriji.
25. februar je svetovni dan prostovoljnih aktivnosti delovnih terapevtov pod geslom Podaj naprej. Delovni terapevti po svetu in v Sloveniji so v soboto prostovoljno opravili do dve uri dobrega dela z namenom ozaveščati skupnost s pomenom in cilji te terapije.
Tudi prostovoljna pomoč
Predstavitve širši javnosti so potekale v devetih slovenskih krajih, na Primorskem v Idriji. Organizator za Slovenijo je bil Študijski krožek Promocija delovne terapije.
Pobudnica svetovnega dneva Podaj naprej - Global Day of Service Pay it Forward - je delovna terapevtka Karen Jacobs z Univerze v Bostonu, bivša predsednica ameriškega združenja delovnih terapevtov (AOTA), ki si prizadeva za seznanjanje javnosti z vsebino dela delovnih terapevtov in prostovoljstvom.
V Sloveniji deluje okrog 500 delovnih terapevtov, kar v praksi pomeni, da je za 100.000 prebivalcev na voljo 25 delovnih terapevtov. V primerjavi z razvitim svetom je ta številka skromna, saj jih je, denimo v Nemčiji, na Irskem, Švedskem in Danskem, za enako število prebivalcev do štirikrat več.
Delovni terapevti delujejo ponekod po svetu tudi v osnovnem zdravstvu, pri nas pa je to prava redkost, saj so povečini na voljo le v bolnišnicah in klinikah.
Široka paleta dejavnosti
Poglavitna vsebina dela delovnih terapevtov je pomoč otrokom, mladostnikom, odraslim, starostnikom v procesu rehabilitacije, ko gre za posledice bolezni ali poškodb. Hkrati je njihova naloga tudi pomoč tem ljudem pri ponovnem vključevanju v družbo in širše življenjske skupnosti, saj mnogi med njimi zaradi narave bolezni in poškodb živijo v izolaciji. Delovna terapija je ena od vej terapevtske obravnave in presega ozke zdravstvene okvire. Njen cilj je ljudem, ki se soočajo z boleznijo, poškodbo ali drugimi okoliščinami (staranje, brezposelnost, skrb za obolelega svojca, okrnjena zmožnost skrbeti zase), omogočiti bolj zadovoljno, lažje ali samostojnejše delovanje v vsakdanjem življenju.
Ta dejavnost temelji na aktivnostih, ki jih posameznik mora ali želi početi na področju skrbi zase in za druge.
Med slednjimi so vsakdanja, a za človekovo dostojanstvo zelo pomembna opravila, ki obsegajo več sklopov - opravila doma in zase (oblačenje, hranjenje, kopanje, mobilnost, skrb za dom, vzgoja otrok, uporaba javnega prometa, priprava obrokov), opravila, povezana z delom in s tem z zagotavljanjem eksistence (iskanju zaposlitve, opravljanje dela), z izobraževanjem (sodelovanje pri pouku, možnosti za neformalno izobraževanje), s socializacijo (možnosti za sodelovanje pri igri in obvladovanje tovrstnih veščin), s primernim preživljanjem prostega časa (seznanjanje z možnosti in vključevanje v prostočasne dejavnosti) in z aktivnim vključevanjem v družbo (skupnost, družina, vrstniki in podobne skupine).
Eden izmed temeljih ciljev delovne terapije je človeku omogočiti kakovostnejše življenje in boljše počutje. Zato je prilagojena vsakemu posebej, obravnava je celostna, upošteva njegove vrednote, interese, kulturno okolje. Hkrati spodbuja in pripomore k samostojnejšemu, varnejšemu in učinkovitejšemu življenju, na ta način pa skuša pri posamezniku preprečiti tudi poslabšanje stanja, v katerem se je znašel, po navadi zaradi poškodb in bolezni.
JA
