Depresija: Mnogi ne vedo, za čim trpijo

DEPRESIJA> Obeležitev evropskega dneva depresije tudi pri nas zaznamujejo številne prireditve in strokovna predavanja. Namenjena so prepoznavanju in zdravljenju depresije. Pripravili so jih je združenje psihiatrov pri slovenskem zdravniškem društvu, znanstveno-raziskovalni center SAZU in društva. V Kopru bodo v spomin na psihiatra, dr. Andreja Marušiča, v petek pripravili že tradicionalni koncert za destigmatizacijo depresije.

Vrsta znakov

Slovenski psihiatri so si enotni v ugotovitvi, da se pri mnogih ljudeh, ki trpijo za depresijo, žalost niti ne pojavi, temveč ljudje poročajo o nezmožnosti veseliti, pa tudi ne užalostiti se. Pacienti poročajo, da jih nič več ne veseli. Težavam se pridružijo še motnje spanja, apetita in različni telesni simptomi. Depresija je pogosta duševna motnja. Gre za stanje tako imenovanega znižanega razpoloženja, za pomanjkanje volje in utrujenost. Podobni občutki sicer občasno prevzamejo vsakega človeka, vendar pa gre za motnjo šele tedaj, ko ti znaki trajajo dlje od dveh tednov in bistveno ovirajo človekovo sposobnost za vsakdanje življenje.

Nekateri oboleli si očitajo pretekle odločitve. Zaradi pomanjkanja apetita se telesna teža obolelih zmanjša, ne da bi si to želeli, le pri redkih se apetit poveča. Pogosto se, zlasti pri starejših obolelih, pojavljajo različne telesne težave, simptomov pa ni mogoče pojasniti s preiskavami.

Različne stopnje in samomor

Med depresivno epizodo so psihične težave glede na posameznika različno močno izražene. Stroka deli depresivne epizode na blage, zmerne in hude. Pri hudih depresivnih epizodah se pri nekaterih bolnikih pojavlja še psihoza, ko izražajo misli, ki niso skladne z realnimi dogodki. Dogaja se, da prizadeti poroča, da je kriv za dogodke, na katere sicer ni mogel vplivati, ali pa, da mu kakšen izmed organov v telesu več ne deluje. Nekateri so prepričani, da imajo neko neozdravljivo bolezen, ki jim jo drugi prikrivajo.

Depresijo je zlasti težko prepoznati, ko se kaže v obliki telesnih težav in je pozornost bolnika in zdravnika namenjena iskanju vzrokov za telesne težave. Eden od vzrokov za slabše prepoznavanje depresije v starosti je še nezmožnost ali nezainteresiranost ljudi z depresijo, da bi govorili o svojih psihičnih težavah.

Slabo razpoloženje starostnikov tudi okolica sprejema kot značilen pojav v starosti, ali ga pripisujejo lenobi, zlovoljnosti in podobnim stanjem. Depresivna epizoda, ki običajno traja pol leta do leto dni, se v starosti podaljša in traja v povprečju 18 mesecev. Pogostejše so tudi ponovitve depresivne epizode v starosti. Če ti oboleli niso deležni ustreznega zdravljenja, se depresivne epizode ponavljajo. Ko je depresija močnejša, obstaja večja nevarnost, da bo oboleli pomislil tudi na samomor ali pa bo samomor celo skušal narediti.

Zdravniki poudarjajo, da je zelo pomembno pravočasno prepoznati depresijo. Včasih pomaga že odkrit pogovor z bližnjimi, pa tudi z osebnim zdravnikom, v primeru težjih oblik depresije pa je nujna pomoč psihiatra.

Še zlasti je pomembno, da se bolnik toliko odpre, da bližnjemu in zdravniku izda tudi misli na samomor. Zdravniki dodajajo, da je poleg drugih znakov tudi misel na samomor opozorilo za svojce, da bližnji trpi za depresijo in potrebuje strokovno pomoč.

Ko oboleli za depresijo razmišlja o samomoru ali ima celo že načrt, kako bi to izpeljal, je takojšnja zdravniška pomoč nujna. Zdravljenje depresije je pri blažjih oblikah v domeni osebnega zdravnika, pri hujših oblikah depresije je potrebna pomoč psihiatra.

Vzroki

Vzroke za depresijo je treba iskati v stresnih dogodkih v okolju in v motnjah v delovanju osrednjega živčevja. Zdravljenje je psihoterapevtsko in z zdravili, zlasti antidepresivi. Pri psihoterapevtskem pristopu imajo pomembno vlogo tudi svojci, ki s postopno reaktivacijo osebe z depresijo pripomorejo k hitrejšemu okrevanju in zmanjšujejo možnost, da bi še sami zabredli v podobne težave.

Prepoznavanje depresije v starosti pogosto zamegljujejo hkratne telesne bolezni in psihične motnje. Na depresijo kaže pomisliti, ko gre za več tednov trajajoče spremembe razpoloženja in za simptome, ki so se na novo pojavili in jih ni mogoče pojasniti s telesnimi preiskavami (izidi slednjih so namreč v običajnih mejah).

Depresija se lahko pojavi tudi na začetku demence, zlasti pri Alzheimerjevi bolezni. Ljudje v depresiji se ne zmorejo vključiti v socialno mrežo, pogosteje tožijo nad utrujenostjo. Za razreševanje vsakdanjih problemov potrebujejo več časa in se ob tem hitro izčrpajo.

Kljub temu, da po znanih podatkih polovica ljudi enkrat po 65 letu doživi depresijo, je pogosto depresija v starosti neprepoznana. Analize potrjujejo, da skoraj polovica ljudi z depresijo nima v svojih zdravstvenih kartotekah nobenega zapisa o depresiji.

Glede na statistične podatke sodi Slovenija v sam svetovni vrh po številu samomorov na leto na 100.000 ljudi v starosti nad 65 let. Tako je ta starostna skupina v Sloveniji med najbolj ogroženimi zaradi samomorilnega vedenja. Neprepoznana in nezdravljena depresija je najpogostejša psihična motnja tistih, ki zaradi samomora tudi umrejo. JASNA ARKO