Divja raca med avti

Kot je opaziti na posnetku, mi je divja raca dovolila, da sem se ji dokaj približal in jo fotografiral. Šlo je za mlajšega racaka, ki se je ponosno sprehodil po parkirišču, kot da bi prešteval parkirana vozila, nato pa je odletel.

Gre za raco mlakarico (Anas platyrhynchos L.), ki jsodi v vrsto z izrazitim sezonskim spolnim dimorfizmom - samci se v takšnem obdobju glede na barvasto perje zelo razlikujejo od samic. Poleti, med menjavanjem perja, pa sta si samec in samica zelo podobna in ju le stežka ločimo. Različni sta le barvi kljunov - pri samcu je temno olivno zelen, pri samici večbarven. Tedaj so race in racmani le skromno rumenkasti do rjavo sivi, na perutih spredaj so peresa kovinsko modra in belo ter črno obrobljena.

Med poletno menjavo perja skoraj povsem izgubijo sposobnost za letenje. Pozimi in v času razmnoževanja je perje racmanov svatovskih barv - glava in vrat sta kovinsko zelena, na vratu imajo bel obroč, hrbet je svetlo rjav, boki svetlo sivi, prsi kostanjevo rjave, letalna peresa pa so srebrno siva s črnimi obrobami. Na repu sta zakrivljena srednja para nadrepnih peres. Nad njim je perje kovinsko zeleno, pod njim črno. Samci so veliki 60 centimetrov, samice okrog 50. Odrasli racmani tehtajo od 710 do 1730 gramov, race od 550 do 1380.

Mlakarica ima ob robu kljuna rožene zobce - plojke, skoznje preceja vodo in tako lovi hrano. Nad korenom repa ima trtnično žlezo za maščenje perja. Zelo razviti so vid, sluh in okus. Izvrstno leta in doseže hitrost več kot 80 km/h. Zna plavati in hoditi, nerada pa se potaplja, razen, ko je v nevarnosti. Med iskanjem hrane se potopi le toliko, da je zadnji del trupa še nad vodo.

Živi do dvajset let, v ujetništvu desetletje dlje. Sodi med monogamne vrste, samec ima le eno samico. Monogamna zveza traja več let, si pa nekateri samci po oploditvi oziroma med valjenjem jajc iščejo samice brez partnerja.

Dvorjenje se prične pozno jeseni, pari se oblikujejo decembra in januarja. Samici pogosto dvori več samcev, pari se februarja ločijo od jate. Posebnost vrste je, da imajo samci spolni ud - penis. Samica lahko jajca (od sedem do 17) znese že februarja, običajno pa od konca marca do sredine maja. Če prvo gnezdo propade, naredi drugega, a vsakič z manj jajci. Gnezdi ob vodi ali na njej, neredko dlje od vode, če tik nje ni primernih gnezdišč. Vali le samica (28 dni). Preden zapusti gnezdo, jajca pokrije. Ko se izvalijo mladiči, jih raca odpelje v vodo. leteti pričnejo po sedmih tednih. Mlakarica se hrani z rastlinsko in živalsko hrano, prevladuje prva, hrani se podnevi in ponoči.

Zlasti jeseni oblikujejo jate. Poseljuje vsa vodna območja (stoječe in tekoče vode). Ker je zelo prilagodljiva, je blizu ljudi odkrila dobre razmere za preživetje. Najraje se zadržuje na plitvih, zamočvirjenih, dobro zaraslih površinah. Pri nas je dokaj razširjena.

Ne gre za ogroženo vrsto, vendar pa ji človek z izsuševanjem zamočvirjenih površin in hidromelioracijo oži pogoje za življenje. Svoje prispeva tudi izsekavanje obrežnega rastlinja in čiščenje bregov.

Mag JANEZ PIŠOT,

dr. vet. med.