Dobro zdravljenje ob čustveni opori
Rožnati oktober - svetovni mesec boja proti raku na dojki, ozavešča ljudi o tej, v razvitem svetu še vedno smrtonosni bolezni, ki je vse pogostejša pri mlajših ženskah. Rožnata pentlja je opomin, naj si ženske vsak mesec pregledujejo dojke in naj gredo na mamografijo.
RAK NA DOJKI> Z odkrivanjem rakavih celic in oporo bolnicam po operaciji se ukvarja citopatologinja Jadranka Vrh Jermančič iz izolske bolnišnice (SBI), hkrati predsednica Obalnega društva za boj proti raku.
Rožnati oktober obeležujemo poldrugo desetletje. Poleg sporočila o rednem pregledovanju dojk poziva ženske in tudi moške, naj gredo v primeru sumljivih zatrdlin takoj na pregled. Opravijo ga z mamografiranjem, zanesljivost teh izvidov je vse boljša, zdravljenje raka vse uspešnejše. “Rak je v zgodnji fazi dobro ozdravljiv, preživetje pa vse boljše,” pravi citopatologinja Jadranka Vrh Jermančič.
Vedno novi primeri in smrti
Pri nas uradno vsako leto zboli za rakom na dojki 1200 žensk, tri do štiri vsak dan. Ta vrsta raka je pri ženskah najpogostejša, tvori več kot petino vseh rakavih obolenj, število bolnic se povečuje. Poleg žensk po 50. letu starosti je vse več tudi bolnic, mlajših od 40. let.
V obalno-kraški zdravstveni regiji (gre za območje južne Primorske) odkrijejo vsako leto okrog 80 novih primerov raka na dojki - vsak četrti dan enega. Pojavnost tega raka je zadnjih nekaj let za okrog 20 odstotkov večja od slovenskega povprečja. Povprečna starost obolelih je nekaj več kot 60 let, vendar pa podatki dokazujejo, da se ta rak pojavlja tudi pri mlajših.
Analiza preživetja slovenskih bolnic z rakom na dojki je bila opravljena za obdobje med leti 1991 in 2005, zajemala je 13.411 bolnic. Preživetje se povečuje, v 15 letih se je petletno preživetje zvišalo za 14 odstotkov.
Tudi v Evropi je rak na dojki eden najpogostejših vrst raka. Leta 2006 so registrirali 429.900 primerov, kar predstavlja 13,5-odstotni delež vseh vrst raka pri bolnikih obeh spolov in 28,9 odstotka vsega raka pri Evropejkah.
Po uradnih podatkih je rak na dojki pri ženskah še vedno poglavitni vzrok za smrt. Stopnja umrljivosti se je pri mlajših ženskah znižala, kar je posledica zgodnejšega odkrivanja in vse boljših metod zdravljenja. “Porast smrti zaradi tega raka je posledica staranja evropskega prebivalstva,” pravi zdravnica.
Evropske države pospešeno uvajajo priporočene organizirane presejalne programe za odkrivanje raka na dojki. Zadnja analiza Eurocare-4 za obdobje od leta 2000 do leta 2002 navaja, da je v tem obdobju petletno preživetje obolelih po zdravljenju v Evropi znašalo 79 odstotkov. Slovenija je nekoliko na slabšem - preživetje je bilo 75,3-odstotno.
Načini odkrivanja
Vsaka ženska bi si morala vsak mesec na isti dan temeljito pretipati dojke in bezgavke pod pazduhami. Nasvet velja tudi za moške. V primeru sumljivih tvorb mora takoj na pregled.
Zdravniki uporabljajo različne metode diagnosticiranja bolezni. Sogovornica pravi: ”Izkušen zdravnik lahko že z otipom prepozna sumljive spremembe, pregleda tudi bezgavke v pazduhi in nad ključnico. Mamografija je temeljna slikovna preiskava dojk - rentgenska slika (mamogram) pokaže vsa tkiva dojke in spremembe. Če slednje niso dovolj jasne, postopek ponovijo ali odredijo dodatne preiskave.”
Za potrditev diagnoze je nujna natančna preiskava tumorskih celic in tkiva. “Vzorce za preiskave odvzamemo z igelno biopsijo (biopsija s tanko iglo za odvzem celic ali z debelo iglo za odvzem koščka tkiva),” opisuje zdravnica. ”Z mikroskopskim pregledom (histopatološko ali citopatološko preiskavo) določimo lastnosti tumorja. Rezultati so pomembni za napoved poteka bolezni, predvsem pa za izbiro najustreznejšega načina zdravljenja.”
Ko analizirajo lastnosti tumorjev, sledi ocena, kako se bo tumor odzval na posamezno vrsto zdravljenja. “Ob tem so pomembni hormonski in receptorji za epidermalni rastni dejavnik HER2 pred začetkom zdravljenja,” pravi sogovornica. “Okrog štiri petine rakov na dojki je hormonsko odvisnih.” Postopek je težko razumljiv, strokovnjaki pa so za to vešči in se odločajo na podlagi izvidov. “Izidi so podlaga za določitev prave vrste terapije za posamezno vrsto tumorja,” opisuje sogovornica.
Ultrazvok je dopolnilna slikovna preiskava. “Uporabijo jo, ko pri mamografiji ni jasnih izidov, pa tudi za pregled notranjih organov in preverjanja možnih metastaz,” omenja Vrh Jermančičeva. V primeru nuje naredijo še preiskavo z magnetno resonanco in rentgensko slikanje pljuč. V napredovalem stadiju raka sledi še scintigrafija skeleta, ki pokaže, ali so se metastaze razširile na kosti.
Boj z rakom
V zadnjih dveh desetletjih se je zdravljenje raka na dojki zelo razvilo, tudi pri nas. Zgodnje odkrivanje je možno s tako imenovanim presejanjem, ko na mamografijo povabijo ženske neke starostne skupine. Presejanje, zajeto v program Dora, so zasnovali tudi pri nas, a se izvedba zatika.
V primeru raka je nujna operacija na dojki (delna ali odstranitev v celoti), ki jo spremljata dopolnilno sistemsko zdravljenje s kemoterapijo in hormonska terapija. “Vse to je za petino zmanjšalo umrljivost,” omenja Jadranka Vrh Jermančič. “Nujno pa potrebujemo še organizirano presejanje bolezni z mamografskim slikanjem dojk pri vseh ženskah nad 50. letom starosti in tistih, kjer je ta rak v sorodstvu.”
Za zdaj še niso odkrili učinkovitih metod za preprečevanje tega raka. “V preizkušanju so zdravila, ki naj bi zmanjšala tveganje, vendar po doslej znanih ugotovitvah povečujejo tveganje za nekatere druge bolezni. Ni še zdravila, ki bi v toliki meri zmanjšalo tveganje, da bi pozitivni učinki odtehtali druge neželene učinke in bolezni, povezane z dolgotrajnim uživanjem.”
Sodobne ženske z odgovornim delom in skrbjo za družino so zaradi stresa bolj izpostavljene tveganju za raka. Vrh Jermančičeva poudarja, da je tako zlasti tedaj ko stresa ne znajo obvladati. Pomembno je, kako izražajo občutke, saj je znano, da botruje stres vrsti bolezni. Stres poruši odpornost organizma in s tem imunski sistem, botruje tudi hormonskim spremembam, več vrst raka, tudi rak na dojki, pa je povezanih prav s hormoni. “Recite kdaj ne, zavzemite se zase,” svetuje zdravnica.
Dejavniki tveganja in nova zdravila
Med dejavniki tveganja, ki pripomorejo k temu raku, so poleg spola še starost in genska nagnjenost. “Dodaten dejavnik je reproduktivne narave - dolgoletna uporaba kontracepcije pred prvim porodom; rak je pogost pri ženskah, ki nikdar niso rodile ali je bil prvi porod dokaj pozno, imajo malo otrok in niso dojile,” našteva zdravnica. “Velik dejavnik tveganja je še dolgotrajno nadomestno hormonsko zdravljenje v pomenopavzi. Svoje prispevajo še stres, kajenje, nezdrava hrana, debelost, pitje alkohola.”
Ženske si veliko obetajo od novih bioloških tarčnih zdravil. Zdravnica pritrjuje, da so kakovostna in obetavna, niso pa primerna za vse vrste rakavih tumorjev. Ta zdravila so namenjena za zdravljenje tumorjev, ki skrivajo tako imenovano tarčo, nanjo delujejo. “Omenila sem že, da gre za več vrst tumorjev, vrsto določimo s preiskavami. Zdravljenje raka je prilagojeno vrsti tumorja in vsaki bolnici posebej,” pravi sogovornica.
Sodobna biološka zdravila so narejena s pomočjo tehnologije rekombinantne DNK. Zdravnica pojasnjuje: “V grobem jih lahko razdelimo na rekombinantne proteine (kot so, denimo, interferoni), na rekombinantno pridobljena cepiva in na monokolonska protitelesa.”
Proč s strahom
Jadranka Vrh Jermančič je predsednica Obalnega društva za boj proti raku in že leta strokovna vodja skupine za samopomoč ženskam po operaciji raka na dojki, ki deluje v SBI.
Veliko zgodb je že slišala, z veliko bolnicami se sooča tedaj, ko izvedo za diagnozo in tudi s tistimi, ki se po operaciji skušajo pobrati in kakovostno zaživeti. Opaža, da se ozaveščenost krepi, vendar je ženske še vedno pretirano strah, ko slutijo, da imajo raka na dojki.
“Žal si mnoge zatiskajo oči, čeprav že dalj časa v dojkah tipajo zatrdlino. V ambulanti tu in tam srečujem ženske z napredovalim rakom - prišle so pozno zaradi strahu. Še vedno nekatere menijo, da ta rak pomeni gotovo smrt. Smrt nastopi le, če pred boleznijo bežiš in ne greš k zdravniku,” opominja sogovornica. “K sreči je vse več tudi žensk, ki zaslutijo, da je nekaj narobe in pridejo na pregled.”
Operiranim bolnicam je na voljo organizirana pomoč. Zdravnica poudarja, da je za žensko bistven čas po posegu: “Tedaj potrebuje podporo in védenje, da ni sama. Izkušnjo lahko deli s tistimi, ki so to že doživele. Deli jo lahko v skupini, pomembna pa je tudi podpora svojcev, prijateljev.”
Kmalu po operaciji bolnico obišče prostovoljka, članica skupine. Pridružitev skupini je prostovoljna, povezuje že 150 žena. “Ne zadošča le medicina, zaceliti je treba globlje rane, ki se pojavijo v čustvih, na samopodobi, morda so načele odnose v partnerstvu, družini, socialnem okolju. Po operaciji je treba zaživeti na novo in kakovostno,” poudarja Vrh Jermančičeva.
JASNA ARKO
