Dojenje je vstopnica otroka v življenje
Dojenje je pomembno za dojenčka in mater, posredno pa tudi za družino in skupnosti. Ne samo zaradi prehranskih vrednosti in zaščite pred boleznimi, ampak tudi zato, ker se takrat ustvarjajo ključne človeške vezi, je ob tednu dojenja dejala Zalka Drglin z Inštituta za varovanje zdravja. Kot pravi, je dojenje "vstopnica otroka v življenje".
LJUBLJANA> V primerjavi s katerokoli drugo hrano je po besedah Drglinove materino mleko za dojenčka ključno, ker zagotavlja vse potrebno za dober razvoj otroka, saj je prilagojeno otrokovim potrebam. Bolj ko otrok raste, drugačna je sestava in količina mleka.
Pri spodbujanju k dojenju neposredno lahko veliko pomagajo zdravstveno osebje v porodnišnici in družinski člani. Po njenem mnenju je ob tem zelo pomembno tudi okolje, ki lahko pripomore k temu, da mati v vsakem trenutku lahko naredi tisto, kar je najbolj pomembno zanjo in za njenega otroka. Matere pa so izpostavile, da je pri spodbujanju k dojenju najbolj pomemben razumevajoč partner, je dodala.
Pomembna je komunikacija
Letošnji teden dojenja poudarja, da je zelo pomembno informiranje mater o pomenu dojenja. Tu sta po besedah Drglinove v ospredju vedno dve razsežnosti, in sicer čas, ki obsega obdobje pred zanositvijo pa vse do prenehanja dojenja, in prostor, ki vključuje dom, lokalno skupnost, zdravstvene domove in bolnišnice. Letos pa ob tednu dojenja opozarjajo še na tretjo razsežnost, to je komunikacija.
Letošnji svetovni teden dojenja, ki bo trajal do nedelje, poteka pod sloganom "Pogovarjajmo se. Dojenje, doživetje treh razsežnosti". Svetovni teden dojenja je del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje, da bi usmerila pozornost družbe v spodbujanje dojenja. Obeležujejo ga v več kot 150 državah, večina v času od 1. do 7. avgusta.
Komunikacija o dojenju naj, kot pravi Drglinova, poteka med generacijami, med spoloma, med sektorji in med kulturami. Pogovor lahko omogoči izmenjavo informacij, mnenj in stališč ter osebnostno rast.
Kot je tudi povedala, so na IVZ leta 2009 začeli z raziskavo HRAST - Spremljanje dojenja, prehrane dojenčkov in majhnih otrok ter njihovega prehranskega statusa za načrtovanje in evalvacijo ukrepov na tem področju. V raziskavi, ki je potekala v obliki anketiranja, je sodelovalo 333 mamic, ki so rodile v Porodnišnici Ljubljana.
Najpomembnejša pomoč so medicinske sestre
Namen raziskave je bilo po njenih besedah ugotoviti, kako matere doživljajo oskrbo, nego in podporo zdravstvenega osebja in drugih bližnjih v obdobju nosečnosti, v porodnišnici in tudi po tem. Med drugim raziskava odkriva zadovoljstvo mater z informacijami, s pomočjo in z nasveti o hranjenju dojenčkov, ki so jih dobile od zdravstvenega osebja.
Drglinova poudarja, da so se kot najpomembnejša pomoč v porodnišnici izkazale medicinske sestre, ki pomagajo z nasveti in tudi praktično, kar je potrdilo kar 84 odstotkov anketiranih. To so po njenem prepričanju pričakovani rezultati, ki kažejo na napredek zdravstvenega osebja na tem področju. Ključno je, kot poudarja, da ima osebje sodobno in preverjeno znanje ter praktične izkušnje. Poleg tega je priporočljivo, da znajo te izkušnje posredovati na ustrezen način, dodaja.
Zdravstveno osebje je včasih žaljivo
V raziskavi pa so vidni tudi nekateri negativni vidiki, ki nakazujejo, kje so še potrebne spremembe, pravi Drglinova. Med drugim so matere izpostavile, da večkrat o dojenju slišijo nasprotujoče si informacije, kot so, koliko časa je priporočljivo dojiti. Zato bi zdravstveno osebje moralo po njenem mnenju premisliti, katere so ključne informacije.
Vsakdanja rutina v porodnišnicah včasih otežuje osredotočanje na posamezne potrebe mater in otrok. Ker pa je za vsako mater, kot pravi Drglinova, njen dojenček poseben otrok in posebna izkušnja, je za to potrebno njenim vprašanjem, dvomom in stiskam posvetiti dovolj časa. Na tem področju so nekatere matere v raziskavi izpostavljale, da so bile včasih pripombe zdravstvenega osebja boleče, neprimerne ali žaljive. Po mnenju Drglinove je možno le v dobrih medsebojnih odnosih te stvari spremeniti.
Smernice za zdravstvene delavce
Da je dojenje zlati standard prehrane v prvih mesecih otrokovega življenja, potrjujejo tudi Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke, ki so dostopne na spletni strani ministrstva za zdravje. Predstavljajo namreč vsebine glede vnosa energije in hranil pri zdravih otrocih do prvega leta starosti, pristope pri uvajanju mešane prehrane pri dojenju in privajanje otroka na družinsko prehrano.
Poleg tega pa so te smernice hkrati tudi orodje za zdravstvene delavce, za podajanje enovitih prehranskih vsebin v okviru zdravstveno vzgojnih programov, šol za bodoče starše ter sistema patronažnih služb, ki imajo v praksi pomembno vlogo pri spodbujanju dojenja ter uvajanju mešane prehrane pri dojenčkih.
STA