Drisko si večinoma nakopljemo sami
Ne le na potovanju in letovanju, tudi doma si poleti lahko nakopljete vrsto bolj ali manj hudih prebavnih težav. Zaradi vročine se živila hitreje kvarijo, če popusti še priporočeni režim osebne in higiene v kuhinji, je do okužbe le korak, pravi zdravnica Martina Kavčič iz koprskega Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV).
POLETNE OKUŽBE> Prebavne težave in okužbe prebavil so poleti nekoliko pogostejše, ocenjuje specialistka klinične mikrobiologije in vodja oddelka za medicinsko mikrobiologijo v koprskem ZZV Martina Kavčič. Dodaja, da doslej na južnem Primorskem k sreči še ni bilo nobene prijave o kakšni resnejši okužbi, kar se je dogajalo v preteklih letih (šlo je zlasti za salmonelo).
Drisko ublažite z dieto - dobro prekuhan riž, prepečenec, kuhano korenje, čaj iz suhih borovnic in šipka. Bolnik naj počiva in uživa veliko tekočine. Če se stanje po dveh dneh ne izboljša, je treba obiskati zdravnika.
Ostanite previdni
Okužbe so možne tudi na družinskih oziroma prijateljskih piknikih, zato je treba spoštovati priporočila o higieni, hrambi in pripravi živil.
Kavčičeva omenja, da so ljudje zadnji čas sicer nekoliko previdnejši in pozornejši na piknikih, letovanjih, potovanjih in vsaj glede vode posegajo po plastenkah. Glavnina upošteva tudi nasvete za hrano, ki naj bo dobro prekuhana, sveži plodovi pa temeljito umiti.
Spodbudni izidi so tudi posledica poostrenega nadzora nad pripravo in prodajo hrane (tudi sladic in sladoleda, ki sodijo med hitro pokvarljive izdelke).
Simptomi stafilokokne zastrupitve s hrano nastopijo dve do tri ure po zaužitju onesnažene hrane. Pojavita se bruhanje in driska, spremljajo ju krči v trebuhu. Počutje je podobno morski bolezni. V nasprotju s salmonelozo je telesna temperatura povišana le neznatno, bolezen traja od dvanajst do 24 ur in običajno mine brez zapletov. Zastrupitve so pogostejše poleti, povezane so z uživanjem sladoleda in sladic.
Znaki in vrste okužb
Slabost, bruhanje, driska, morda povišana telesna temperatura so tegobe, ki napovedujejo in spremljajo prebavne težave - posledico okužbe prebavil. V takšnih primerih je nujno nadomeščanje izgubljene tekočine s pitjem vode, če gre za resnejše težave, tudi sveže pripravljeno raztopino elektrolitov in sladkorja ter dieto zoper drisko.
Črevesne motnje zdravimo še s čajem iz posušenih borovnic, z medicinskim ogljem in nekaterimi zdravili. Če gre za hujšo obliko obolenja in traja driska več dni, je nujen obisk pri zdravniku.
Za kakšna obolenja najpogosteje gre? Martina Kavčič našteva: “Najpogosteje gre za virusne okužbe - za noro viruse in kalici viruse. V organizem jih zanesemo, okužimo se zlasti z neumitimi rokami, če si jih po potrebi ne umijemo. Gre za fekalno-oralno infekcijo. Ker se ti virusi prenašajo kapljično, se okužimo tudi, če prijemamo okužene kljuke, ograje in jih nato z rokami zanesemo v usta.”
Pri otrocih so pogoste tudi okužbe z rotavirusi, ki imajo podobne značilnosti in način okužbe.
Okužimo pa se lahko tudi s hrano, ki se hitro razkraja, še zlasti, če ni primerno shranjena oziroma uskladiščena. “Gre za stafilokokne okužbe,” omenja zdravnica, “ki jih prav tako spremljajo huda driska, bruhanje, povišana telesna temperatura, vendar pa težave izzvenijo v nekaj dneh.”
Hujša je okužba z bakterijo Campylobacter, ki botruje gastroenterokolitisu. Poleg že navedenih simptomov ima oboleli še hude krče v predelu trebuha in hujša. Okužba lahko traja več tednov, saj je trdovratna. Po besedah sogovornice se okužimo s hrano, ki ni primerno shranjena, bakterija pa živi tudi, denimo, na koži perutnine. “Zato je treba živila primerno skladiščiti, pred pripravo oprati pod tekočo vodo, v kuhinji pa ne smemo desk in nožev za rezanje mesa hkrati neopranih uporabljati za pripravo sveže zelenjave. Nujen je obisk pri zdravniku, ki bo odredil način zdravljenja.”
Salmoneloza je zastrupitev s hrano zaradi salmonele. Znanih je več kot petsto vrst teh bakterij, razširjene so med živalmi, ki jih uporabljamo za hrano. Simptomi zastrupitve se pojavijo od dvanajst do 24 ur po zaužitju onesnažene hrane. Pojavijo se mrzlica, povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v trebuhu, driska, bruhanje. Grozi nevarnost dehidracije.
Poleti lahko staknemo salmonelozo. Posebej moramo biti pozorni pri otrocih in ostarelih. Zaplete se lahko, če salmonela prodre v kri. Okužbo preprečimo s pravilnim skladiščenju hrane, skrbno higieno rok in pripomočkov za pripravo oziroma hrambo živil.
Preventivni ukrepi
Poleg nasveta o higieni moramo spoštovati priporočila o hrambi živil. Sveže pripravljeno hrano naj bi pojedli čim prej, ne kaže je puščati na toplem. Za hrambo v hladilniku uporabite primerne posode s pokrovi, ki dobro tesnijo, pred jedjo naj bi vsebino temeljito pregreli.
Sadje in zelenjavo hranite pri primerno nizkih temperaturah. Enako velja za mleko in mlečne izdelke, za jajca in jedi, ki so pripravljene iz njih ter seveda za meso. Previdnost velja tudi za uživanje ocvrte hrane z žara, ta živila bi morala biti temeljito preprečena, ne na pol surova.
Pri vseh živilih moramo preverjati in spoštovati tudi rok uporabe.
JASNA ARKO
