Garje se širijo v sosednjih državah
Zadnje objave v medijih pritrjujejo trditvi, da se bolezni, ki naj bi jih vsaj v razvitem svetu že davno zatrli in izkoreninili, v neke vrste neenakomernih intervalih vedno znova pojavljajo in ogrožajo zdravje ljudi. Ena takšnih so tudi garje.
Zasledili smo podatke, da je v okolici Slavonskega Broda in v nekaterih delih Hrvaške nedavno za garjami obolelo več ljudi, tako da stroka prebivalstvo že svari pred nevarnostjo izbruha epidemije.
Na območju Slavonskega Broda so primere okužb z garjami prvič zaznali septembra lani, okuženih naj bi bilo 40 ljudi. Medtem pa naj bi imela okužba v Bosni in Hercegovini že značilnosti epidemije.
Hrvaška televizija HRT je poročala, da je v celotni brodsko-posavski županiji, ki ima 160 kilometrov dolgo mejo z Bosno in Hercegovini, skupaj okuženih že tisoč ljudi.
O večjem številu okuženih so v preteklih mesecih poročali tudi iz Srbije, okužba v Bosni in Hercegovini pa naj bi že dobila razsežnosti epidemije.
Okužba prizadene ljudi vseh ras in socialnih slojev, v razvitih državah pa se pojavlja ciklično nihanje pri pojavljanju garij - večje število obolelih se pojavi na vsakih deset do 15 let. Garje so nenehno prisotne tudi v Sloveniji.
Garje spadajo med medicinsko pomembne pajkovce, med katere spada tudi red Acarina (garje). Pajkovec ima prsni in trebušni del združen v celoto, nima jasno oddeljene glave, ustni deli so prirejeni za pikanje in sesanje. Ima štiri pare nog in nima tipalk. Opisanih je več kot 9000 vrst.
Najpomembnejše so družine Demodicidae: Demodex cati (parazit mačke), Demodex canis (parazit psa) in Demodex folliculorum (parazit človeka, naseli se predvsem v lojnih žlezah na licu, nosu in čelu). Sarcoptidae (garje) so povzročitelji garjavosti. Znan je predvsem Sarcoptes scabiei, ki povzroča garjavost pri ljudeh in živalih.
Pri ljudeh povzroča garjavost majhna pršica, velika od 0,3 do 0,5 milimetra, okrogle oblike. Vrta rove v epitel kože in povzroča močan srbež. Najraje vrta po mehki koži, posebno med prsti in na drugih mehkih predelih na telesu.
Bolezen se pogosteje pojavlja v zimskem obdobju, ko se ljudje bolj zadržujejo v zaprtih prostorih, mnogi se tedaj tudi redkeje kopajo in umivajo. Prenaša se z direktnim kontaktom med osebami, lahko tudi posredno prek posteljnine, še posebej, kadar isto posteljo uporablja več oseb. Prav tako se prenaša tudi s perilom, brisačami in posteljnino, kar se pogosto dogaja v velikih družinah, kjer se lahko hitro širi.
Seveda je širjenje te bolezni povezano z različnimi higienskimi navadami ljudi, gostoto naseljenosti in neupoštevanjem temeljnih higienskih pravil. Poudariti pa moramo pomen osebne nege, redno pranje perila in ločeno (individualno) uporabo slednjega.
Bolezen med ljudmi se večidel pojavi, ko gre za tako imenovane posebne razmere, lahko tudi v izrednih razmerah, kot so vojne, potresi, naravne nesreče, pa tudi v primerih sobivanja v različnih domovih, hotelih, hostlih, kampih, počitniških naseljih, kjer je veliko ljudi nameščenih na manjši površini.
Učinkovito zdravilo je mazilo s permetrinom; praviloma že enkratni nanos pomori pršice. Permetrin je piretroidni insekticid, ki je za človeka varen. Pri nas je za zdaj registriran le krotamiton (Eurax®). Drugod pa uporabljajo še druge insekticide.
Pred začetkom zdravljenja je priporočena kopel ter zamenjava vse posteljnine in perila, sledi tridnevno mazanje celotnega telesa, izjema sta le glava in vrat, nato pa ponovna kopel in zamenjava perila in posteljnine. Za razkuževanje vrhnje obleke zadostuje likanje, štiri do pet dnevno prezračevanje ali pa kemično čiščenje. Treba je pregledati ljudi, ki so bili v tesnem stiku z okuženo osebo in jih že ob najmanjšem sumu, da so staknili garje, takoj zdraviti.
Mag. JANEZ PIŠOT,
dr. vet. med.
