Golobi v mestih so velik problem zaradi higiene

BIVANJE> Znano je, da je preobsežna populacija golobov v človekovem bivalnem okolju že dolgo velik zdravstveno-sanitarni, ekonomski in ekološki problem. Ljudje in mesta se soočajo z vrsto problemov, ki so posledica prevelike populacije golobov.

Naj jih omenimo le nekaj - onesnaževanje okolja (iztrebki, gnezdenje, poginuli golobi, perje); poškodbe stavb, spomenikov, ulic, trgov, vseh drugih urbanih površin; ekonomska škoda v predelovalni industriji (silosi, skladišča, tovarne); zdravstveno-sanitarna škoda, ki jo povzročajo golobi, ker prenašajo na ljudi številne bolezni; prisotnost golobov v stanovanjskih soseskah in na stavbah je zelo moteča (hrup, gruljenje, preletavanje, gnezdenje).

Velikost populacije golobov v mestih je odvisna od količine hrane in dostopnosti. Tega bi se meščani morali zavedati, upoštevaje skrb za higieno mesta. Zato jih ne bi smeli hraniti, saj je ljubiteljsko krmljenje eden najpomembnejših dejavnikov za naraščanje populacije golobov v mestih.

Nenehno poseljevanje istih površin in iskanje novih, migracije in povečevanje jat je biološka značilnost mestnega goloba. Zato je za vzdrževanje istega ali manjšega števila golobov nujen celovit načrt. Veliko število ima za posledico velike higienske in zdravstvene težave. Tudi v omenjenem primeru je tako. Navada, da ljudje krmijo golobe, je privedla do velikega števila teh živali. Zato nam že grozi prenaseljenost. Težave bi lahko razrešila že omejitev dostopa do hrane, česar pa prebivalci ne spoštujejo ali pa se tega niti ne zavedajo.

Znano je, da nekateri golobe hranijo, ker jim je to všeč, spet drugi zato, ker jih imajo radi, so pa tudi takšni, ki z njimi ustvarjajo čustveno povezavo. Zato je mogoče ta problem razreševati tako, da bi za to usposobljeni ljudje skušali takšne ljubitelje motivirati za kaj drugega in preusmeriti njihovo skrb drugam.

Število golobov v mestih je odvisno le od količine razpoložljive hrane, meščani pa bi se morali zavedati, da so golobi tudi nevarni onesnaževalci okolja.

Dodajmo, da je raziskava, ki smo jo o golobih pred časom opravili v Ljubljani, dokazala, da gre za eno od oblik psihofizičnega stika človeka z živaljo in za močno zakoreninjeno navado. Do takih ugotovitev so prišli tudi raziskovalci drugod po svetu.

Že leta 1999, 2001 in še kasneje smo na to že opozorili za to odgovorne v Kopru in pripravili elaborat za razreševanje tega problema. Slednji zajema tudi že veljaven odlok o prepovedi krmljenja golobov na javnih površinah, vendar pa do izpeljave elaborata ni prišlo. Kaže pa, da je zdaj le napočil čas za ukrepanje, saj bi bilo treba mesto zaščiti pred tovrstnim onesnaževanjem in nastajanjem škode. V Kopru že snujejo tudi poseben odlok, ki bo morda le ublažil ta problem, tudi v Hlavatyevem parku.

Mag. JANEZ PIŠOT, dr. vet. med.