Hudo je poslušati zgodbe o revščini po krivdi države

Ob peti obletnici delovanja so bila prepričanja podobna, dandanes pa je jasno, da so potrebe po takšnih ambulantah vse večje v vse več krajih. Če se v zdravstvu in na ravni politike ne bo nekaj zares odločno spremenilo, bo ljudi brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja vse več, ker bo revščina vse hujša, meni ustanovitelj in vodja prve Pro Bono ambulante, zdravnik prostovoljec Aleksander Doplihar.

V ljubljanski Pro Bono ambulanti vsako leto v povprečju zdravijo okrog 1400 bolnikov, ki nimajo plačanega osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Okrog 900 bolnikov je stalnih pacientov, ki imajo v tej ambulanti tudi svoje zdravstvene kartoteke. Okrog 500 bolnikov pa je občasnih - od popotnikov, sezonskih delavcev, tujcev brez statusa … O slednjih evidence vodijo v posebni knjigi. Poleg zdravstvene obravnave je na voljo kopalnica s higiensko ambulanto. V ambulanti dela skupaj okrog 40 zdravstvenih delavcev in deset strokovnjakov drugih strok. Med zdravniki prostovoljci so specialisti različnih specialnosti.

Aleksander Doplihar, zdravnik prostovoljec, vodja Pro Bono ambulante v Ljubljani, dela prostovoljno v zdravstvenem domu Ljubljana - Bežigrad. Nedavno je v Kopru, ob odprtju prve tovrstne ambulante na Primorskem, ekipi zaželel uspešno delo, hkrati pa je kritično spregovoril o razmerah v družbi, v zdravstveni politiki in v zdravstvu nasploh.

“Ob odprtju naše prve brezplačne ambulante za zdravljenje ljudi brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani smo kaj kmalu spoznali, da potrebujejo ljudje ne le nujno zdravstveno pomoč, zdravila, ki si jih za zdravljenje ne morejo privoščiti, temveč tudi prijazno besedo in poslušalca, ki razume njihovo osebno stisko,” poudarja Aleksander Doplihar. Dodaja, da je prav zato zelo pomembno tudi, da v ambulanti dela kot prostovoljka tudi socialna delavka. Potrebe narekujejo tudi pomoč specialista psihiatra, ki so ga prav tako uspeli pritegniti k sodelovanju.

Doplihar omenja, da so se pred leti po zdravniško pomoč zatekali tudi izbrisani, saj niso imeli urejenega statusa in tudi zdravstveno niso bili zavarovani. Zadnja leta pa je vse več obrtnikov, ki so bili prisiljeni objaviti stečaj in zapreti svojo dejavnost zato, ker jim dela kooperanti in podjetja niso plačala, zato so propadli.

“Vsak bolnik, ki pride k nam, ima svojo zgodbo o lastnem življenju. Mnogi nam jo tudi zaupajo, čeprav nikogar nič ne sprašujemo in vsakogar prijazno sprejmemo. Ne zanima nas, zakaj so zašli v stisko, zavedamo pa se, da potrebujejo tudi prijazno besedo. Hudo je poslušati te zgodbe, ko se zavedaš, da so te ljudi v revščino potisnili politiki in država zato, ker niso ne pravno ne sicer poskrbeli za ureditev postopkov, finančne discipline in niso učinkoviti, ko gre za zaščito preprostega državljana, voljnega delati. Niti za to niso poskrbeli, da bi delodajalci svoje zaposlene, ki pridno delajo, zdravstveno zavarovali,” je kritičen Doplihar.

Nedavno se je udeležil tudi posveta pri predsedniku države Borutu Pahorju o razmerah v zdravstvu. Tudi od tod je odšel razočaran: “Niti predvidena zdravstvena reforma, za katero se vsi, ki imajo besedo pri tem, sicer zavzemajo, ne vključuje zagotovitve splošnega zdravstvenega zavarovanja vsem državljanom. Kot za stavo so vsi hiteli zatrjevati le, kako zdravstvo potrebuje 200 milijonov evrov zato - da bi obdržali status quo! Tako bo zdravstveni sistem še naprej luknjast, pomanjkljiv, saj ljudje, ki imajo to možnost, da bi se lotili in odpravili splošno ugotovljene slabosti, tega ne bodo in niso pripravljeni storiti in spremeniti na bolje.”

JA