Imate radi zlato jabolko, ki krepi odpornost?
Kaki, ki mu pravimo tudi japonsko zlato jabolko, je priljubljen jesenski sadež, ki poleg prijetno sladkega okusa ponuja tudi obilico vitaminov, mineralov in antioksidantov.
Kaki je eden najbolj prepoznavnih jesenskih sadežev. Zaradi sladkega okusa in bogate hranilne sestave je priljubljen tako svež kot v različnih sladicah, marmeladah in drugih jedeh.
Foto: Generirana PodobaKaki izvira iz vzhodne Azije, predvsem Kitajske in Japonske, kjer ga gojijo že več tisočletij. Od tam se je postopoma razširil tudi drugod po svetu. V 19. stoletju so ga začeli gojiti še v Kaliforniji, danes pa uspeva tudi v številnih evropskih državah. Na Japonskem ima prav poseben simbolni pomen, saj so drevesa kakija preživela tudi atomsko bombardiranje Nagasakija leta 1945. Nekatera so postala simbol vztrajnosti in ponovnega rojstva. Danes kaki uspeva tudi pri nas, predvsem na Primorskem, kjer mu vsako leto v Strunjanu posvetijo celo praznik, vse pogosteje pa ga najdemo tudi v notranjosti države. Za dobro rast potrebuje predvsem sončno lego in zavetje pred močnejšim vetrom.
Dve skupini kakijev
Čeprav poznamo številne sorte kakija, jih glede na vsebnost taninov in način uživanja v grobem delimo v dve skupini. Prvo predstavljajo sorte, katerih plodovi vsebujejo veliko taninov in so užitni šele, ko povsem dozorijo, se zmehčajo in njihovo meso postane skoraj želatinasto. Če jih zaužijemo prezgodaj, nas zaradi taninov v ustih pričaka neprijeten trpek občutek. Drugo skupino predstavljajo sorte z manj taninov, ki jih lahko uživamo tudi, ko je njihovo meso še čvrsto. Mednje spada denimo kaki vanilija, ki je zaradi svoje teksture in sladkega okusa še posebej priljubljen.
V obeh skupinah najdemo sadeže z bogato hranilno sestavo. V kakiju je veliko vitaminov, med katerimi izstopajo vitamini B1, B2 in B6 ter C, pa tudi mineralov, kot so kalij, magnezij, baker in fosfor. Vsebuje še prehranske vlaknine, pektine, tanine in različne antioksidante, med njimi karotenoide, ki se v telesu lahko pretvorijo v vitamin A. Ta je pomemben za ohranjanje vida, zdrave kože in normalnega delovanja sluznic. Kaki vsebuje tudi naravne sladkorje, zato je precej energijsko bogatejši od nekaterih drugih vrst sadja.
Kakšne sadeže izbrati?
Če se po kaki odpravite na tržnico ali v trgovino, izberite sveže sadeže z živo rumeno do oranžno barvo, ki so na pogled sočni, zdravi in nepoškodovani. Lupina naj bo gladka, brez večjih temnih madežev ali znakov gnitja. Pri nakupu upoštevajte tudi sorto. Če kupujete trpke sorte, izberite že nekoliko omehčane plodove, medtem ko so pri kakiju vanilija zaželeni čvrsti sadeži.
Če kaki še ni povsem dozorel, ga pustite na sobni temperaturi ali shranite v nekoliko hladnejšem prostoru. Zorenje lahko pospešite tako, da ga položite v papirnato vrečko skupaj z jabolkom ali banano. Ta sadeža namreč sproščata etilen, naravni rastlinski plin, ki spodbuja zorenje. Ko kaki doseže želeno zrelost, ga lahko za nekaj dni shranite v hladilniku. Mehkejše plodove je najbolje porabiti čim prej, saj se hitro poškodujejo in pokvarijo.
Dobrodošel v jesenski prehrani
Zaradi vsebnosti antioksidantov, predvsem betakarotena in drugih karotenoidov, je kaki dobrodošel del jesenske in zimske prehrane. Ti pomagajo varovati celice pred oksidativnim stresom, vitamin C pa prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema.
Kaki vsebuje tudi precej prehranskih vlaknin, ki ugodno vplivajo na prebavo in prispevajo k občutku sitosti. Pektini, ki jih najdemo v sadežu, so topne vlaknine, ki v prebavilih tvorijo gelasto strukturo. Kljub koristnim hranilom pa z njegovim uživanjem ne gre pretiravati, zlasti pri ljudeh z občutljivo prebavo. Večje količine nezrelih kakijev z visoko vsebnostjo taninov lahko namreč povzročijo prebavne težave.
Ni le za uživanje z žlico
Kaki je najboljši svež, ko lahko v polnosti uživamo v njegovem značilnem sladkem okusu. Mehko meso preprosto izdolbemo z žlico, čvrstejše sorte pa narežemo na krhlje ali rezine. Odlično se poda k jogurtu, skuti, kosmičem in oreščkom, z njim lahko obogatimo sadne solate ali pripravimo smutije. Zaradi naravne sladkosti je primeren tudi za pripravo marmelad, kompotov, peciva in zavitkov. Lahko ga posušimo in tako podaljšamo njegovo uporabnost tudi v zimskih mesecih. Sušeni kaki je še posebej sladek, saj se z odstranjevanjem vode koncentrirajo naravni sladkorji. Zanimiva je tudi njegova uporaba v slanih jedeh, denimo v solatah, kjer se sladkost sadeža lepo ujame s sirom, orehi in nekoliko bolj grenkimi vrstami zelenjave. •