Imate vedno čiste roke?
Redno umivanje rok nas lahko obvaruje pred mnogimi okužbami. Zdaj, ko je gripa v razmahu, lahko pripomore k boljšemu zdravju, saj se virusi skrivajo na kljukah, ročajih nakupovalnih vozičkov, bankovcih, tipkah bankomatov ... Zato Dezinfekcijsko društvo Slovenije priporoča skrb za zdravje, kamor sodi higiena rok, saj se dotikamo veliko predmetov.
Ozaveščanje ljudi o pomenu higiene in dezinfekciji rok ter predmetov za skupno uporabo je toliko pomembnejše v času gripe, sporoča Dezinfekcijsko društvo Slovenije.
Po besedah generalne sekretarke društva Maje Krašovec si ta organizacija civilne družbe, ustanovljena leta 2011, prizadeva s pomočjo strokovnjakov izobraževati prebivalstvo o dezinfekciji, “ki je najboljša preventiva v boju z nevarnimi mikroorganizmi. Tako pripomoremo k boljši kakovosti življenja, hkrati pa je to eden od načinov, ki prispeva k učinkovitejši ekonomiki v zdravstvu in h gospodarski rasti, saj bi se zmanjšali tudi stroški za zdravljenje in število bolniških odsotnosti.”
Pomen higiene
Društvo v času razsajanja okužbe dihal in gripe spodbuja prebivalce k skrbnejši higieni in razkuževanju rok. S pravilnim in rednim umivanjem rok lahko zmanjšamo okužbe prebavil za kar 44 odstotkov, okužbe dihal pa za 30 odstotkov. Po podatkih OZN je pravilno umivanje rok temeljni ukrep zoper širjenje virusnih bolezni in bakterijskih okužb.
Roke si redno razkužite, ko si jih ne morete umiti s toplo vodo in milom. Razkuževanje je priporočljivi v šolah, službah, javnih ustanovah, trgovinah in tam, kjer se zadržuje veliko ljudi. Storite to tudi, ko ste imeli v rokah denar. Otroku razkužite roke po igri z vrstniki in obisku igral. Nujno je razkuževanje rok po obisku bolnika in bolnišnice, po vsakem kašljanju, kihanju in brisanju nosu, po dotiku smeti, smetnjakov, hišnih ljubljencev, po dvigu denarja na bankomatu, po uporabi avtomatov s hrano in pijačo, po odpiranju in zapiranju vrat v javnih ustanovah.
Strokovnjaki priporočajo redno uporabo tople vode in mila, prav tako tudi pripravke za razkuževanje rok, ki preprečujejo razmnoževanje bakterij in klic ter jih uničujejo.
Po ugotovitvah znanstvenikov se vsakih 30 minut dotaknemo do 300 različnih površin, zato nevarnim virusom in bakterijam skoraj ne moremo ubežati. Že en dotik zadošča, da se med prebivalci širijo različne okužbe, pozimi zlasti prehlad in gripa. Virusi in bakterije se povečini širijo s človeka na človeka z rokami, kašljanjem in nezavarovanim kihanjem (če oboleli ust in nosu ne pokrije z robcem ali rokavom).
Roke bi si morali temeljito umiti vsakič pred jedjo, po vsakem prihodu domov (iz službe, trgovine, šole, banke, urada, čakalnice ...), po vsaki uporabi stranišča. Če si jih ne moremo umiti, si jih vsaj razkužimo z razkužilnimi robčki, gelom, sprejem.
Strokovnjaki priporočajo še redno čiščenje in občasno dezinfekcijo površin in predmetov, ki se jih doma in v službi pogosto dotikate. Pri čiščenju stanovanja obrišite še vse kljuke, ročaje hladilnika, omaric in pomivalnega stroja, stikala za luči. V službi redno razkužujte svojo pisalno mizo. Uporabite sredstvo za dezinfekcijo ali razkužilne robčke vsaj enkrat na teden. Ne pozabite obrisati tipkovnice, telefona, plastičnih ovitkov, nožev za pošto, škarij, luknjača ...
(Ne)učinkovito umivanje
Ni vsako umivanje rok učinkovito, saj mora biti pravilno in mora dovolj dolgo trajati. Roke si je treba temeljito namiliti in drgniti drugo ob drugo tako dolgo, kot traja prepevanje ene kitice pesmi Marko skače. Nato roke temeljito sperite pod toplo vodo in obrišite v čisto papirnato brisačo za enkratno uporabo. Pipe ne zapirajte z rokami, temveč s komolcem ali papirnato brisačo, saj so virusi in bakterije tudi na njej.
Dezinfekcijsko društvo pojasnjuje, da z drgnjenjem rok milo razgradi maščobo in umazanijo, ki vsebujeta večino mikrobov. Umivanje rok z milom in vodo naj traja vsaj 40 sekund. Če uporabljate pralne brisače iz frotirja, jih zelo pogosto menjavajte, v nasprotnem primeru se umazanija in bakterije z brisače spet prenesejo na roke.
Če uporabite dezinfekcijski pripravek, ga nanesite le na suhe roke. Lahko ga uporabite tudi po umivanju rok, saj dodatno uniči bakterije na koži. Umivanje z dezinfekcijskim sredstvom naj traja okoli 15 sekund, pripravek se mora na rokah povsem posušiti.
Najbolj okuženi predmeti
Ameriška revija za preventivo je objavila seznam najbolj nevarnih javnih mest oziroma predmetov, kjer se skriva največ bakterij.
Na prvem mestu so jedilni listi in ceniki v gostinskih lokalih, ki jih večina gostincev ne čisti. Če jih, to počnejo s krpami za brisanje miz, ki niso zgled higiene. Roke naj bi si umili ali razkužili takoj, ko odložite jedilni list ali cenik, obvezno pred zaužitjem hrane in pijače.
Sledijo okrasne rezine sadežev na robu kozarcev za pijačo. Po študiji iz leta 2007, objavljeni v ameriški reviji Environmental Health, je skoraj 70 odstotkov limoninih rezin na robovih kozarcev s pijačo, ki so jih stregli v restavracijah, vsebovalo patogene mikroorganizme (celo E. coli in druge fekalne bakterije). Podobno velja tudi za posodice z arašidi in čipsom na mizah barčkov.
Leglo mikroorganizmov je embalaža - držala za sol, poper, kečap, tabasko, kis, olje ... Ti predmeti gredo iz rok v roke, pogosto so slabo očiščeni.
Kljuke na vratih (posebno v toaletnih prostorih) so velika nevarnost. Nekateri si po uporabi javnega stranišča roke že še umijejo, drugi ne. Ko zapuščate sanitarije, vrata odprite s komolcem ali papirnato brisačo in se ne dotikajte kljuk.
Dozirniki za milo so gojišče bakterij. Zlasti nevarni so tisti, kjer se milo izlije na vrhu. Na mnogih so bakterije in celo delci fekalij. Nakupovalne vozičke smo že omenili, dodajmo le, da so študije dokazale, do je na teh ročajih več bakterij kot na javnih straniščih.
Čakalnice v zdravstvenih domovih so med najbolj obljudenimi prostori, zlasti v času gripe. Bolniki pogosto nehigienično kihajo, kašljajo, teh prostorov nihče sproti ne prezračuje.
JASNA ARKO
