Jedel ščurke in umrl
Živali so del naravne verige, nekatere so za ljudi koristne, druge škodljive in nevarne. Človek jih uporablja tudi za hrano. Ocena o užitnosti je odvisna tudi od območja, kulture, navad. Dogaja se, da se uživanje človeku nevarnih živali konča celo s smrtjo.
Ščurki v urbanem okolju so za človeka škodljivi, botrujejo bistveno slabši higieni in nanj prenašajo nevarne povzročitelje bolezni. Zato je šokantna vest iz ZDA o tekmovanju v uživanju ščurkov, ki se je končalo s smrtjo.
Pred dnevi so na Floridi priredili tekmovanje v požiranju ščurkov in drugih žuželk, ki se je za 32-letnega zmagovalca končalo s smrtjo. Tekmovanje je potekalo v trgovini s plazilci, 70 kilometrov od Miamija. V njem je sodelovalo okrog 30 “gurmanov”, jedli so ščurke, druge žuželke in črve. Edward Archbold iz West Palm Beacha je pojedel več deset teh živali, po zmagi pa začel bruhati in se onesvestil. V bolnišnici so le še potrdili smrt. Po svetu jedo ljudje okoli 1000 vrst žuželk, 80 odstotkov v tropih. Organizacija za prehrano in kmetijstvo pri OZN ocenjuje, da bodo nekatere vrste žuželk kmalu nujne za prehranitev vse več svetovnega prebivalstva, čeprav zdaj še niso zajete v prehrano v razvitih državah.
Že pred leti so znanstveniki v Veliki Britaniji v neki študiji poudarili, da bodo Britanci v prehrano kmalu prisiljeni zajeti tudi žuželke, saj na voljo ne bo več klasičnega mesa, pa tudi predrago bo. Entomolog Marcel Dicke z univerze Wagening predvideva, da bodo do leta 2020 žuželke že na jedilnikih, ker bo mesa vse manj. Svetuje, naj se ljudje otresejo predsodkov. V človeški prehrani so ponekod že zajete žuželke - hrošči, ščurki, muhe, škržati, ose, čebele, mravlje, termiti, metulji, vešče, kačji pastir, črički, kobilice, bogomoljke. Po nekaterih raziskavah naj bi bilo le slabih pet promilov žuželk za človeka škodljivih.
Znanstveniki menijo, da bi lahko za prehrano primerne žuželke vzgajali v nadzorovanih okoljih, podobno kot krave. Po doslej znanih podatkih je užitnih 1000 vrst insektov. Nekatere vrste naj bi imele okus, podoben lešnikom in semenom.
Na razvpitem tekmovanju s tragičnim koncem je šlo za uživanje Madagaskarskega sikajočega ščurka. Zanj je značilno oglašanje, sicer tipično za živali s pljuči. Zvok proizvaja tako, da zrak hitro potisne skozi dve spremenjeni dihalni odprtini na bočnih straneh zadka. To vrsto ščurka imajo nekateri ljubitelji v terarijih za hišne ljubljence.
Mag. JANEZ PIŠOT,
dr. vet. med.