Jedilnik naj bo pester in uravnotežen

Zdravje
, posodobljeno:

Evropska komisija je vnovič objavila poročilo o smernicah šolske prehrane v članicah EU ter Norveški in Švici. V vseh državah, ki jih je zajela študija, so sicer že uveljavili te smernice, vendar se priporočila, kaj je priporočljivo za šolarje in kaj ne, med seboj tudi precej razlikujejo. Skoraj v vseh državah pa smernice zajemajo temeljne prehranske standarde za uravnotežen jedilnik. Pogoste so tudi omejitve glede pitja sladkih pijač.

Da bi med otroci v vrtcih in šolah spodbudili navajanje na zdravo hrano, ki naj se prične z zajtrkom, vsako leto pri nas pripravijo tradicionalni slovenski zajtrk - kruh, med, jabolko, mleko
Da bi med otroci v vrtcih in šolah spodbudili navajanje na zdravo hrano, ki naj se prične z zajtrkom, vsako leto pri nas pripravijo tradicionalni slovenski zajtrk - kruh, med, jabolko, mlekoAlenka Ožbot

Podatki potrjujejo, da je imela leta 2010 prekomerno telesno težo že kar tretjina otrok v Evropi. Debelost med otroci narašča, saj je še dve leti pred tem, torej leta 2008, imela prekomerno telesno težo četrtina otrok v EU.

Glede na raziskavo vsebuje več kot 90 odstotkov pregledanih strategij oziroma smernic šolske prehrane standarde, ki naj zagotovijo uravnotežen jedilnik. Navodila glede velikosti obroka vsebuje 76 odstotkov nacionalnih strategij, standarde glede hranilne vrednosti kosila pa 65 odstotkov dokumentov.

Zelo pogoste so omejitve in priporočila glede pijač. Večina smernic priporoča pitje sveže vode in izrecno omejuje ali celo prepoveduje pitje sladkanih pijač. Čeprav se nacionalne strategije med seboj razlikujejo, je v večini držav EU tudi uradno opredeljen temeljni cilj izboljšati prehrano otrok, jim hkrati privzgojiti zdrave navade prehranjevanja in življenjskega sloga ter zmanjšati in preprečiti debelost že v otroštvu.

Večina nacionalnih politik omejuje sladke in slane prigrizke. Najpogostejša parametra hranilnih standardov za kosilo sta energijski vnos in delež maščob.

Približno polovica vseh strategij v raziskavo zajetih držav omejuje uporabo prodajnih avtomatov s prigrizki in sladkimi pijačami v šolah. Za te omejitve se zavzema tudi Slovenija. Vendar pa gre le za omejitve, zato takšnih avtomatov v nekaterih ustanovah še vedno niso odstranili. Ob tem tudi pedagogi opažajo, da otroci raje kot po zdravi malici posegajo po sladkih, mastnih in slanih prigrizkih iz avtomatov in raje kot po navadni vodi po energetsko prebogatih in presladkih napitkih.

Ukrepi za izboljšanje prehranjevanja in s tem zdravja otrok predlagajo, naj odgovorni poskrbijo za ponudbo bolj zdravih alternativ prodajnim avtomatom, pa tudi priporočila, da bi takšne avtomate v šolskih prostorih povsem prepovedali. Predlagane omejitve se nanašajo tudi na prepoved komercialnega oglaševanja nezdravih živil v šolah. JA

Tudi zaradi uživanja vse več nezdravih prigrizkov so otroci in mladostniki v EU vse manj zdravi in vse bolj debeli
Tudi zaradi uživanja vse več nezdravih prigrizkov so otroci in mladostniki v EU vse manj zdravi in vse bolj debeli/
Ankete potrjujejo, da mladež raje posega po umetnih sladkih napitkih, polnih nezdravih kemikalij in konzervansov, namesto po navadni pitni vodi
Ankete potrjujejo, da mladež raje posega po umetnih sladkih napitkih, polnih nezdravih kemikalij in konzervansov, namesto po navadni pitni vodi/