Kako in zakaj se širijo virusi
Med že dokaj redkimi tropskimi boleznimi po svetu so za zdaj najpogostejše nilska vročica, denga in čikungunija. Širijo se s pomočjo povzročiteljev - vektorjev, ki potujejo s transportom ali jih domov zanesejo na kraju potovanja okuženi popotniki.
Po uradnih podatkih v komarjih pri nas virusa zahodnega Nila še niso odkrili, res pa je, da se pojavljajo med tigrastimi komarji, ki so lahko njegovi prenašalci, vedno nove vrste. V Evropi jih je že več kot sto, nove vrste nastajajo tudi drugod po svetu.
Sodobni način življenja, naraščanje prebivalstva na nekaterih območjih po svetu in klimatske spremembe pospešujejo razvoj različnih vrst prenašalcev bolezni. Zato je nujno strokovno spremljanje učinkov teh dejavnikov in sprememb, ki jih povzročajo ter tudi pravočasno ukrepanje.
Oblike sodobnih načinov prevoza omogočajo hitro potovanje tudi tistim potnikom, ki se drugod okužijo z nevarnimi boleznimi, pa v kraju začasnega bivanja še ne zbolijo. Transport pa omogoča tudi hitro popotovanje vektorjem bolezni, zato se te tako bliskovito širijo po svetu.
Zadnje čase se po svetu najbolj širijo zlasti tri tropskih bolezni - virus zahodnega Nila, denga (Dengue) in čikungunija (Chykungunya). K širjenju pripomorejo vse večji trgovski in potniški promet, ob tem pa tudi nenadzorovani uvoz nekaterih prenašalcev bolezni in vrst komarjev. Velike klimatske spremembe v zadnjem obdobju omogočajo tem, tako imenovanim tujerodnim živalskim vrstam, razmnoževanje tudi tam, kjer jih doslej niso poznali. Z njimi se širijo tudi povzročitelji bolezni (bakterije, virusi, paraziti).
Med takšnimi živalskimi vrstami je tudi komar tiger, ki se pojavlja že v različnih vrstah. V Evropi poznamo že več kot sto njegovih vrst, odkrivajo pa nenehno tudi nove vrste, ki se širijo po svetu. Znano je, da ptice selivke prenašajo viruse iz podsaharske Afrike v Evropo. Evropske ptice so se na nekatere viruse že prilagodile in jih zato več ne širijo. Glede prenašanja virusa zahodnega Nila so že dokazali, da živi v Evropi okrog 15 vrst komarjev, ki to bolezen lahko prenašajo, v ZDA pa so odkrili že 60 njegovih vrst, ki so prenašalcev te bolezni. Največ vrst tega komarja se hranijo s krvjo živali, te pa lahko postanejo vmesni člen - most okužbe med med pticami in sesalci, kamor sodi tudi človek.
Ob tem ne gre le za grožnjo za zdravje ljudi, epidemije bolezni botrujejo tudi gospodarski škodi. Prisotnost komarjev lahko zniža tudi vrednost nepremičnin in zaustavi prodajo zemljišč. V Nemčiji, v Porenju, so izračunali, da znaša ekonomska izguba zato, ker država ni zatrla komarjev, okrog 7,5 milijona evrov.
Čeprav pri nas v komarjih virusa zahodnega Nila še niso odkrili, stroka budno spremlja razmere in bi v primeru pojava primerno ukrepala. Ker smo na pragu jeseni in nižjih temperatur, pa se zmanjšuje tudi bojazen za napad komarjev.
Mag. JANEZ PIŠOT,
dr. vet. med.
