Kako med vročinskim valom zmanjšamo tveganje za vročinski udar
Vročinski valovi so poleti že stalnica, s seboj pa prinašajo tudi resna zdravstvena tveganja. Vodja prehospitalne enote nujne medicinske pomoči koprskega zdravstvenega doma dr. med., spec. urg. Matej Rubelli Furman je pojasnil, za kaj gre pri vročinskem udaru in kako ravnati, da bi zmanjšali izpostavljenost.
Vročinski udar je resno stanje, ki nastane zaradi pregrevanja telesa, pojasnjuje Matej Rubelli Furman. “Glavni simptomi vključujejo visoko telesno temperaturo (nad 40 stopinj Celzija, zmedenost, napade, omedlevico, suho in vročo kožo (brez znojenja) ter hiter in šibak pulz. Vročinska izčrpanost, ki je blažja oblika toplotne bolezni, vključuje simptome, kot so močno potenje, šibkost, vrtoglavica, glavobol in slabost,” našteva.
Starejši naj pijejo, tudi če niso žejni
Ker so tveganju za vročinski udar med vročinskim valom izpostavljeni tudi zdravi odrasli, veljajo preventivni ukrepi, kot je povečan vnos tekočin, zlasti vode, ter izogibanje alkoholu, kofeinu in mamilom, tudi zanje. Priporočeno je tudi zadrževanje v hladnih prostorih med najtoplejšimi urami dneva in nošenje lahkih, svetlih in zračnih oblačil. Izogibati se velja pretiranim telesnim naporom na prostem.
Med najtoplejšimi urami dneva se v izogib tveganju za vročinski udar zadržujmo v hladnih prostorih.
Še posebej pa so za vročinske udare dovzetni starostniki, poudarja Rubelli Furman, in sicer zaradi oslabelosti njihovih termoregulacijskih mehanizmov, zmanjšane sposobnosti znojenja ter pogosto prisotnih kroničnih bolezni. Pri njih lahko vročinski udar vodi v dehidracijo, hipotenzijo, omotico, zmedenost, srčne aritmije in celo smrt. Za preprečevanje vročinskega udara svetuje ostajanje v hladnih prostorih, zlasti med najtoplejšimi urami dneva, povečan vnos tekočine, tudi če niso žejni, ter izogibanje fizičnim naporom na prostem.
Otroci naj se igrajo v senci
Ranljivi pa so tudi otroci, in sicer zaradi nezrelih termoregulacijskih sistemov in višje presnovne stopnje. “Pri njih se vročinski udar lahko hitro razvije in povzroči visoko vročino, bruhanje, glavobole, omedlevico in konvulzije,” pojasnjuje Rubelli Furman. Igra in telesne aktivnosti naj zato potekajo v senci ali v hladnejših delih dneva. Redno naj pijejo vodo in uživajo lahko hrano, nosijo pa naj lahka, zračna oblačila.
Pri otrocih se vročinski udar lahko hitro razvije in povzroči visoko vročino, bruhanje, glavobole, omedlevico in konvulzije.
Športniki so vročinskemu udaru izpostavljeni zaradi intenzivne telesne aktivnosti, ki povečuje telesno temperaturo. Simptomi vključujejo krče, izčrpanost, vrtoglavico in motnje zavesti. Zato naj trenirajo zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, pogosto naj pijejo vodo ali izotonične napitke. Priporočajo se odmori v senci in nošenje lahkih, svetlih oblačil.
Posebna pozornost nepokretnim bolnikom
Vročinski val lahko neugodno vpliva na stanje kroničnih bolnikov. Poslabša lahko srčno popuščanje in povzroči motnje srčnega ritma. V izogib temu svetujejo izogibanje vročini, redno jemanje predpisanih zdravil in povečanje vnosa tekočin. Diabetiki so bolj dovzetni za dehidracijo in neravnovesje elektrolitov, zato je pomembno, da redno preverjajo raven sladkorja v krvi, uživajo zadostno količino tekočine in se izogibajo fizičnemu naporu v vročini.
Nepokretni bolniki so še posebej ranljivi za vročinske udare. Treba jim je zagotoviti hlajen prostor in opazovati simptome dehidracije. Ne pokrivajmo jih s težkimi odejami.
Bolniki s kroničnimi obstruktivnimi pljučnimi boleznimi in astmo lahko doživijo poslabšanje simptomov zaradi vročine in povečane vlažnosti. Priporoča se ostajanje v klimatiziranih prostorih, izogibanje zunanjim aktivnostim in redno uporabo predpisanih inhalatorjev ter redno terapijo. Pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo je tveganje za dehidracijo visoko, kar lahko poslabša ledvično funkcijo. Svetujejo povečan vnos tekočine in izogibanje dodatnemu obremenjevanju ledvic.
Izjemno ranljivi za vročinske udare pa so nepokretni bolniki, poudarja Rubelli Furman. Potrebno jim je zagotoviti hlajen prostor. Če klimatska naprava ni na voljo, poskrbimo za učinkovito zračenje in uporabo ventilatorjev, redno pa je treba preverjati tudi telesno temperaturo bolnikov in opazovati simptome dehidracije, kot so suha usta, zmanjšano potenje in temen urin, opozarja. Priporočen je tudi povečan vnos tekočin, oralno ali preko infuzij, če to predpiše zdravnik. nadaljuje Rubelli Furman. Uporabimo lahko hladne obkladke ali pršimo telo z vodo za hlajenje. Izogniti se je treba težkim odejam in oblačilom, ki lahko dodatno dvignejo telesno temperaturo.
Previdno tudi na kopanju
Kopalci, ki se kopajo v neoskrbovanih in divjih ter težko dostopnih predelih obale, so izpostavljeni tveganjem zaradi težje dostopnosti nujne medicinske pomoči v primeru življenjsko ogrožajočega stanja, poudarja Matej Rubelli Furman. Vročinski udar pri kopalcih lahko povzroči dehidracijo, omotico, slabost in izgubo zavesti. Izogibajo naj se sončenju in kopanju v najtoplejših urah dneva, redno naj pijejo vodo in se izogibajo alkoholu, poiščejo naj senco in ohladijo telo. S seboj naj imajo mobilni telefon za klic v sili, svetuje Rubelli Furman.
Kava in alkohol nista dobra izbira
Tveganju za vročinski udar so izpostavljeni tudi delavci, ki opravljajo fizično delo na prostem, saj so ob intenzivnem fizičnem naporu izpostavljeni soncu. Simptomi vključujejo dehidracijo, omotico, mišične krče, izčrpanost in v hudih primerih vročinski udar. Za zmanjšanje tveganja Rubelli Furman svetuje organiziranje delovnih izmen tako, da se najintenzivnejša dela opravijo zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, ter redne odmore v senci ali hladnih prostorih. Priporoča se tudi ustrezna hidracija z vodo ali izotoničnimi napitki ter izogibanje alkoholu in kofeinu. Priporočeno je nošenje lahkih, zračnih in svetlih oblačil ter zaščitnih pokrival, pa tudi uporaba sončnih krem z visokim zaščitnim faktorjem.
Tudi zdravstveni delavci, ki delajo na terenu, so izpostavljeni vročinskemu valu med intervencijami. Priporoča se nošenje lahkih, zračnih oblačil ter redna hidracija in jemanje odmorov v senci ali klimatiziranih prostorih. Patronažnim medicinskim sestram in delavcem, ki obiskujejo paciente na domu, priporočajo načrtovanje obiskov zgodaj zjutraj ali pozno popoldne ter redno pitje vode in nošenje lahkih oblačil.
Kako ohladiti stanovanje tudi brez klime
Kako pa v času vročine za primerno okolje poskrbimo doma? “Klimatsko napravo nastavite na 24 do 26 stopinj Celzija, da preprečite preveliko temperaturno razliko med notranjostjo in zunanjostjo,” priporoča Rubelli Furman. Uporabite funkcijo razvlaževanja, saj manjša vlažnost pripomore k občutku hladu. “Če nimate možnosti zadrževanja v hladnem prostoru doma, pa se lahko za nekaj ur umaknete v večje nakupovalne centre, ki so klimatizirani,” dodaja. Kako pa se lahko ohladimo brez klimatske naprave? Med najtoplejšimi urami dneva zapremo okna in rolete. Za boljše kroženje zraka lahko uporabimo ventilatorje, pred odprta okna ali ventilatorje lahko obesimo mokre brisače, da hladen zrak kroži po prostoru. Učinkoviti so tudi hladni obkladki in tuširanje z mlačno vodo, našteva Rubelli Furman.
Kdaj poklicati 112?
Ker se poleti poveča pritisk na ambulante nujne medicinske pomoči, več pa je tudi klicev na številko 112, je pomembno vedeti, kdaj poklicati to številko in katere informacije je treba pri tem navesti, razlaga Rubelli Furman.
Na 112 pokličite, če opazite naslednja življenjsko ogrožajoča stanja: srčni zastoj in zastoj dihanja (oseba je v komi, ne diha ali plitvo diha), kratkotrajno (nekajsekundno) in dolgotrajno (nekajminutno) izgubo zavesti, motnje zavesti pri sladkornih bolnikih, dušenje (denimo zaradi tujka v dihalnih poteh), oteženo nenadno poslabšanje dihanja pri znanih srčnih ali pljučnih in kroničnih bolnikih, nenadne in neobičajne bolečine v prsih s težkim dihanjem, nenadne in neobičajne hude bolečine v trebuhu, s slabostjo in/ali bruhanjem, nenadno nastale motnje srčnega ritma - prepočasen, prehiter, nepravilen ritem, krče z motnjami zavesti, nenadno otežen govor, slabost ali ohromelost katerega koli dela telesa. Na 112 prav tako pokličite v primeru hudih poškodb s krvavitvami, nastalih v prometnih, delovnih in ostalih nesrečah, neobičajnih hudih in neustavljivih obilnih krvavitev iz katere koli telesne odprtine, več dni visoke temperature, pri čemer je oseba omotična, oslabela, bleda in potna, nenadnega hudega glavobol z bruhanjem in motnjami zavesti, obsežnih opeklin večjih delov telesa ali hudih opeklin obraza in ust, udara električnega toka ali strele, podhladitve, vročinskega udara, utopitve, zastrupitve z zdravili, mamili, kemikalijami, plini, hudih alergijskih reakcij z oteženim dihanjem in motnjami zavesti, nenadne spremembe v vedenju, ki povzročajo nevarnost za pacienta in okolico. Na 112 naj pokličejo tudi nosečnice z nenadnimi in neobičajnimi bolečinami v trebuhu s krvavitvijo, porod na terenu ali doma.
Ob klicu na 112 je pomembno posredovati natančno lokacijo dogodka, starost, spol in morebitne znane kronične bolezni osebe, natančen opis simptomov oziroma poškodbe in stanja osebe ter kontaktno številko za dodatne informacije. Bodite dosegljivi in ne zasedajte telefona, še opozarja Matej Rubelli Furman.