Kako prepoznamo opozorila telesa, ko nam sporoča žejo?

Pri otrocih je delež vode v telesu višji, s starostjo pa se količina vode v organizmu zmanjšuje. Lahko bi rekli, da je naše telo nekakšna vreča iz kože, v kateri nenehno potekajo življenjski procesi v celični ali zunajcelični vodi. Ne glede na to, kaj počnemo, tudi med spanjem, naše telo izloča vodo skozi črevo, ledvice, kožo in pljuča pri vlaženju zraka, ki ga dihamo. Še več vode iz telesa izločamo, kadar je vroče, ob telesni obremenitvi, driski, bruhanju in nekaterih drugih bolezenskih stanjih. Ko je količina vode, ki jo naše telo izgubi, večja od vnesene, govorimo o dehidraciji.

Kako vemo, kdaj ima telo dovolj vode

Človek dnevno v povprečju izloči približno 2,5 litra vode, ki jo je seveda treba nadomestiti. Priporočen vnos tekočine za odraslega je 1,5 litra neposredno z vodo in dodaten liter vode, ki jo dobimo s hrano (juha, sadje, zelenjava). Potreba po tekočini je večja tudi v vročem vremenu, pri telesni dejavnosti in ob povišani telesni temperaturi.

Ali smo popili dovolj tekočine, je najpreprosteje ugotoviti tako, da pogledamo barvo urina. Če je skoraj brezbarven ali zelo svetlo rumen, ima naše telo dovolj tekočine in je zadovoljno. Če je urin zelo rumen, pomeni, da je v njem skoncentriranih več odpadnih snovi. Ko je telo dovolj hidrirano, odpadne snovi sproti odhajajo iz njega; ko premalo pijemo, pa zastajajo v telesu. Uživanje zadostne količine vode pomaga tudi pri rednem izločanju blata, saj ga zmehča, kar mu olajša prehod skozi črevo.

Žejo občutimo takrat, ko je telo že začelo izgubljati več tekočine, zato ni dobro čakati, da postanemo izrazito žejni. Posebej to velja za starejše ljudi, pri katerih je občutek žeje lahko manj izrazit. Tudi otroci lahko hitro izgubijo precej tekočine, zlasti ob vročini, bruhanju ali driski, zato je pri njih na znake dehidracije treba biti še posebej pozoren.

Glavobol

Telo ves čas odvaja vodo, z njo pa odteka tudi določena količina osnovnih elektrolitov, kot sta natrij in kalij. Pri večji izgubi tekočine se lahko poruši ravnovesje vode in elektrolitov v telesu. Naši možgani so močno občutljivi na spremembe, ki se dogajajo v organizmu, zato je glavobol lahko eden od znakov, da smo premalo pili.

Pogosti napadi lakote

Veliko ljudi žejo zamenjuje z lakoto. Dehidracija lahko vpliva na občutek lakote in sitosti, zato se nam včasih zdi, da smo lačni, čeprav telo v resnici potrebuje predvsem tekočino. Če se napadi lakote pogosto pojavljajo, je zato smiselno najprej popiti kozarec vode in počakati nekaj časa.

Foto: Unsplash

Zadostno pitje je pomembno tudi pri vzdrževanju primerne telesne teže. Voda sama po sebi nima kalorij, pitje pred obrokom pa lahko pri nekaterih ljudeh prispeva k občutku sitosti in s tem k manjšemu vnosu hrane.

Ko telo opozarja

Med zgodnjimi znaki pomanjkanja tekočine so poleg žeje še suha usta, utrujenost, glavobol, temnejši urin in manj pogosto uriniranje. Pri večji izgubi tekočine se lahko pojavijo mišični krči, omotica, pospešen srčni utrip in padec krvnega tlaka. Če človek tekočine ne nadomesti, lahko dehidracija postane resno zdravstveno stanje.

Na izgubo vode moramo biti še posebej pozorni v vročih dneh. Takrat telo s potenjem uravnava telesno temperaturo in lahko v kratkem času izgubi precej tekočine. Pri telesni dejavnosti je izguba še večja. Zato je pomembno, da tekočino pijemo enakomerno čez dan in ne šele takrat, ko smo že zelo žejni. Ob močnem potenju se poleg vode izgubljajo tudi elektroliti, zato je pri daljših in intenzivnejših obremenitvah pomembno poskrbeti tudi za njihovo nadomeščanje.

Najboljša izbira za vsakodnevno hidracijo je navadna voda. Del potrebne tekočine dobimo tudi s hrano, predvsem s sadjem, zelenjavo in juhami. Pri tem pa velja tudi obratno: občutek žeje ni vedno zanesljiv pokazatelj potreb telesa, zato je dobro na pitje pomisliti že prej. Hidrirano telo namreč lažje uravnava telesno temperaturo, omogoča normalno delovanje organov in pomaga pri številnih procesih, ki v njem potekajo vsak trenutek. •