Kako zagotoviti varnost in zdravje pri delu v vročini?
Ko se v delovnih prostorih temperature dvignejo nad 28 stopinj Celzija, četudi samo občasno, mora delodajalec sprejeti ukrepe, s katerimi delavcem zagotovi ustrezno toplotno udobje. Za varnostne in zdravstvene ukrepe je treba poskrbeti tudi v primeru delavcev, ki delajo na prostem, je minuli teden opozoril Inšpektorat RS za delo.
LJUBLJANA > Delodajalec mora med delovnim časom v delovnih prostorih zagotoviti takšno temperaturo zraka, ki glede na naravo dela in na fizične obremenitve ustreza biološkim potrebam delavcev. Izjema so hladilnice, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu, so pojasnili na inšpektoratu.
Krajši delovni čas, daljši odmori ...
Temperatura zraka v delovnih prostorih v skladu s pravilnikom, ki opredeljuje zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih vročih delovnih prostorih, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči).
Pri uporabi klimatskih naprav v delovnem okolju priporočajo, naj temperatura zraka ne bo za več kot sedem stopinj Celzija nižja od zunanje temperature.
Delodajalec mora po navedbah inšpektorata sprejemati ukrepe, usklajene z izvajalcem medicine dela, pri izpolnjevanju vseh zahtev pa mora upoštevati tudi določila slovenskih standardov za toplotno udobje.
Ukrepi so lahko začasne narave, gre denimo za prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejše in daljše odmore med delovnim časom, ponudbo ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela ali prekinitev delovnega procesa kot skrajni ukrep, lahko pa so tudi dolgoročnejši v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav.
Temperatura v prostoru naj ne bo za več kot sedem stopinj nižja od zunanje
Na inšpektoratu so pripravili tudi več nasvetov. Pri uporabi klimatskih naprav v delovnem okolju priporočajo, naj temperatura zraka ne bo za več kot sedem stopinj Celzija nižja od zunanje temperature. Svetujejo pitje do treh litrov brezalkoholnih pijač, najbolje vode, ter izogibanje slani hrani in začimbam, pa tudi alkoholu. Priporočajo lahka in zračna oblačila. Svetujejo kratke in pogoste premore v ohlajenih prostorih, opravljanje najbolj zahtevnih del pa zgodaj zjutraj. V primeru del v ekstremno visokih temperaturah svetujejo delo v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoči. Priporočajo tudi seznanitev z zdravstvenimi simptomi, značilnimi za izpostavljenost previsokim temperaturam.
Posebej so se dotaknili še delavcev, ki delajo na prostem, denimo v dejavnostih gradbeništva in kmetijstva. “Zelo pomembno je, da delodajalci izvedejo ustrezno ocenjevanje tveganja za varno in zdravju neškodljivo delo v razmerah, ko so toplotne obremenitve zelo visoke. Delodajalci morajo tveganja oceniti, nato pa določiti varnostne in zdravstvene ukrepe, določiti odgovorne osebe ter natančne roke za izvedbo teh ukrepov,” so poudarili.
Pomemben je časovni razpored
Pri delu na prostem je po njihovih besedah še posebej pomemben časovni razpored opravljanja delovnih opravil. Če je le mogoče, je treba delo organizirati tako, da se ga ne opravlja takrat, ko je izpostavljenost temperaturam najvišja, predvsem pa je treba zagotoviti, da se med obdobji izpostavljenosti visokim temperaturam izvajajo le dela, ki terjajo čim manjši fizični napor.
Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih določa, da mora delodajalec zagotoviti, da mora biti glede na uporabljene delovne metode in fizične obremenitve pri delu temperatura delovnega okolja med delovnim časom primerna za človeški organizem. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih pa določa, da mora delodajalec v primeru, da delavci delajo na prostem, urediti delovna mesta na prostem tako, da so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi, so še navedli.
