Katastrofe ogrožajo tudi zdravje ljudi

Zadnje desetletje se v Sloveniji, Evropi in po svetu soočamo z vse pogostejšimi, uničujočimi naravnimi nesrečami, tudi s poplavami.

S tem problemom se spopadajo na različnih ravneh, najhuje pa je gotovo ljudem in lokalnemu gospodarstvu, ki najhitreje in najbolj neposredno občutijo posledice uničujočih poplav velikih razsežnosti.

Znana je suhoparna definicija poplav: gre za začasno prekritje zemljišča z vodo, ki sicer ni pod vodo. Gre za naravni pojav, ki nastane zaradi izredno močnih padavin, naglega taljenja snega ali medsebojnega skupnega delovanja več dejavnikov. Poplava nastane tudi zaradi zajezenega odtoka na kraških poljih, zaradi zajezitev, ki so posledica snežnih in zemeljskih plazov, zaradi delovanja hudournikov, naravnega posedanja tal ali posedanja kot posledice gospodarske dejavnosti (denimo rudarstva). Poplavlja tudi zaradi dviga gladine podtalnice ali zaradi visoke morske plime.

Ločimo običajne, redne poplave (skoraj vsako leto), poplave s povratno dobo deset do dvajset let in katastrofalne poplave s povratno dobo sto in več let. Poplave so najpogostejši naravno-geografski preoblikovalec pokrajine v ravninsko-nižinskih predelih in neposredno vplivajo na rabo tal.

Pogosto puščajo za seboj številne smrti, ljudi silijo v selitev, v okolju povzročajo škodo in resno ogrozijo gospodarski razvoj. Čeprav gre za naravni pojav, ki ga ni mogoče preprečiti, nekatere dejavnosti pripomorejo k ponavljanju poplav in k večji škodi, kot bi sicer nastala (denimo naseljevanje in gradnja na poplavno ogroženih območjih, neprimerna raba tal).

V Sloveniji ponekod prihaja do poplav skoraj vsako leto, tudi večkrat v letu, najpogosteje jeseni in spomladi, ko pride do nenadnega odtekanja velike količine vode.

Po nedavni ujmi z žledom padavine ne pojenjajo, vodotoki so zasuti s polomljenim drevjem, kar ustvarja ovire v normalnem pretoku. Zemlja je napita z vodo, zato se dviga podtalnica.

Razmere so zaskrbljujoče, saj se nalezljive bolezni širijo, ko imajo mikroorganizmi možnost za prenos. Okužbe se pojavljajo množično in v obliki epidemij, celo pandemij. Velike možnosti za pojav so prav v izrednih razmerah poplav, žleda, dolgoročnih izpadov električne energije, pomanjkanja pitne in vode za osebno higieno.

Nalezljive bolezni povzročajo patogeni organizmi (bakterije, virusi, zajedalci, glive in plesni), ki napadajo živali in ljudi. Nalezljive bolezni se prenašajo po zraku, s hrano in vodo, z neposrednim stikom prek predmetov in površin. Prenašajo se s človeka na človeka ali z živali na človeka. Nalezljiva bolezen je posledica interakcije med biološkim agensom, gostiteljem in okoljem.

Za začetek procesa so potrebni izpostavljenost kužnemu agensu, več hkratnih dejavnikov v okolju, ki omogočajo razvoj bolezni, in sprejemljiv gostitelj. Pogosto pride do okužb s hrano, pojavijo se nalezljive driske, griža, hepatitis, trebušni tifus, paratifus, otroška paraliza, kolera, okužbe s črevesnimi zajedalci. Človek se okuži z blatom bolnika pa tudi z vodo, živili, prek živali, mrčesa in predmetov ter celo na okuženem zemljišču. Pot prenosa je večinoma fekalno-oralna, povzročitelji vstopijo v prebavila skozi usta in povzročijo bolezenske spremembe v različnih organih.

Okužbe, povzročene s kontaminirano hrano ali vodo, se hitro širijo in zajamejo veliko ljudi. Nenadne naravne nesreče lahko ustvarijo razmere, ko odpovedo temeljni higienski standardi, zato se okrepi možnost za okužbo hrane in pitne vode. Vse to pa je velika nevarnost za zdravje ljudi.

Mag. JANEZ PIŠOT,

dr. vet. med.