Kava s ščurkom, ščurek med pošto

Vročina ni vse bolj neznosna le za ljudi, temveč tudi za živali. Zaradi nje je opaziti tudi vse večje število škodljivcev, kar je deloma posledica mile zime, zlasti pa ugodnih razmer za razmnoževanje v tokratni vročini.

V vročini se plodijo tudi insekti

Škodljivci nam lahko zagrenijo življenje in povzročajo sive lase. Tokrat se bomo posvetili žuželkam, ki so v teh dneh lahko sila moteče (muhe, ose, sršeni, mravlje, ščurki), hkrati so možni prenašalci različnih bolezni in neposredni paraziti (bolhe, uši, stenice, garje, klopi).

Insekti so hladnokrvne (poikilotermne) živali. Vse njihove aktivnosti so odvisne od temperature v okolici. V fazi mirovanja je njihova telesna temperatura enaka temperaturi v okolju. Pri povečanju aktivnosti (letenju, hoji, skakanju) telesna temperatura porase za deset odstotkov. Idealna temperatura za njihov razvoj in življenjske aktivnosti je različna glede na vrsto, v povprečju pa znaša od 25 do 30 stopinj Celzija.

Kot nalašč za ščurke

Raziskave so pokazale, da so ščurki (Blatella germanica) najbolj aktivni in sposobni za razvoj pri temperaturi med 29 in 35 stopinjami Celzija in pri 90- do 95-odstotni vlažnosti. Imajo pa to sposobnost, da normalno uspevajo tudi pri nižji temperaturi v okolju. Za primer omenimo, da traja njihov razvoj pri 22,5 stopinje Celzija 34 dni, pri 28,5 stopinje Celzija pa le 17 dni, torej je pol krajši.

Glede na povprečne temperature tega poletja, ki so segale tudi do 36 stopinj Celzija, ni težko sklepati, da so naravnost idealne za razvoj ščurkov in vseh drugih insektov v našem okolju.

Škandal v Dubrovniku

Insekti postanejo izredno moteči in človeku škodljivi, ko se namnožijo v tolikšni meri, da se poruši normalno ravnovesje v naravi. To se dogaja tudi na Hrvaškem, v javnosti pa odmeva dogodek, ki se je nedavno primeril v znanem hrvaškem turističnem kraju Dubrovniku.

Neki Zagrebčan je med zadnjim požirkom kave z mlekom v lokalu v središču Dubrovnika skoraj pogoltnil ščurka. Pripetljaj je lastnica lokala pospremila s pojasnilom, da ji je ščurek ušel med čiščenjem. Turist je z dogodkom skušal seznaniti sanitarnega inšpektorja, ki pa ob koncu tedna ne dela.

Milo rečeno je tak dogodek slabo spričevalo za lokal, poleg tega pa ni v skladu s HACCP normativi in drugimi smernicami za delo v gostinstvu. Hkrati meče slabo luč na celotno turistično dejavnost v tem kraju.

Ščurki gomazijo tudi v Istri

Tudi na južnem Primorskem, še zlasti v Istri, se zadnje čase pojavlja vse več ščurkov. Poti širjenja in prenašanja ščurkov v neposrednem okolju in vročini so sicer dokaj znane, problem se pojavi, ko začnejo gomazeti po stanovanjih, trgovinah, lokalih, pisarnah.

Ščurki se namreč prenašajo z različnimi živilsko-prehrambenimi proizvodi, njihov transport je pogost in hiter. Z izdelki potujejo tudi ščurki - iz enega prostora ali objekta v drugega.

Najpogosteje se prenašajo z embalažo, zlasti s kartonom, saj je znotraj valovite strukture, v teh votlinah pa se radi naseljujejo ščurki ali njihove razvojne oblike (jajčeca). Poseljujejo tudi palete, ki vsebujejo PVC embalažo, in ovoje, ki nudijo ščurkom ugodno skrivališče. Prenašajo pa se lahko tudi s fascikli, knjigami, spisi, časopisi ...

Znanec pripoveduje, kako zgrožen je bil, ko je nedavno v poštnem nabiralniku med kopico reklamnih letakov našel majhnega hroščka, za katerega smo ob pregledu ugotovili, da gre za mladega ščurka.

Znančev nabiralnik je postavljen pred hišo, izpostavljen je soncu, v bližini je tudi jašek kanalizacije. Če znanec ne bi bil pozoren, bi zanesel žival v stanovanje skupaj s papirjem, na ta način pa bi ščurka prinesel v svoj dom, kjer bi se zatem živali razpasle.

Gre za nedvoumen primer ugodnih razmer za razvoj ščurkov (ogrevan nabiralnik, bližina jaška, prenos s papirjem v stanovanje). Takih poti vnosa je še veliko, kažejo pa na veliko sposobnost preživetja in razvoja ščurkov ter na to, kako se lahko širijo.

Mag. JANEZ PIŠOT,

dr. vet. med.

/

/