Kleščenje bo nujno

Prvi mož ZZ, prim. Andrej Možina, se osebno in v imenu te organizacije zavzema za celovite sistemske ukrepe, ki ne bi samo gasili posamičnih trenutnih težav.

Ne le gašenje, nujni do rezi

“Isti problemi se že leta, desetletje vlečejo, ob tem pa bolj ali manj samo govoričimo, kaj moramo narediti, resne strategije pa ni,” je kritičen Možina. “Občasno nato, ko zaidemo v finančne zagate, zadevo nekako potešimo s tako imenovanimi gasilskimi ukrepi, vendar potrebujemo dolgoročno in kakovostno strategijo.”

Sogovornik poudarja, da smo prav zdaj v obdobju poglabljajoče se krize, ki bo najbrž huda in zdravstvo v njej ne bo izvzeto. “Ta kriza se ga doslej še niti ni dobro dotaknila. Biti pa moramo pripravljeni nanjo, zato pričakujem poglobljene, tehtne ukrepe. Slovensko zdravništvo se na te razmere že pripravlja in že oblikuje svojo strategijo ukrepov, upoštevaje temeljno vprašanje, kakšni rezi bodo sledili, da bodo čim manj boleči. Vsekakor pa boleči bodo, tu se ne moremo slepiti,” našteva sogovornik.

Zdravniki in organizacije, ki jih združujejo, so si po sogovornikovih besedah ob tem zelo enotni, kakšno naj bo tudi v prihodnje slovensko zdravstvo. Ob tem se zavzemajo za vpeljavo vseh naprednih novosti, ki bolniku omogočajo ne le preživetje, temveč boljše zdravljenje in boljše vzdrževanje zdravja.

Sodobno, racionalno in socialno zdravstvo

Kakšno zdravstvo naj v prihodnje ohrani Slovenija? Možina našteva: “Ostati mora solidarno, prav tako tudi socialno, vendar pa bo treba z najširšim konsenzom sprejeti tudi odločitev, ki bo odgovorila na ključno vprašanje - kako preurediti košarico pravic, da bo strokovni medicini in njenemu razvoju na voljo toliko denarja, da bo zmogla slediti skokovitemu razvoju in nove metode dela ter nova zdravila omogočati tudi slovenskim bolnikom. Za vse to pa bo nujen širok družbeni konsenz.”

Tudi med zdravniki samimi bo treba prevetriti delo in pogoje za delo. Iz njihovih vrst že prihajajo tudi signali, da bo zdaj, ko je vrag odnesel šalo in je torej denarja vse manj, treba, denimo, na novo pregledati, ali in kakšni so pogoji za posamezno delo, ali so res tako nevarni kot pred desetletji in ali so zaradi takih okoliščin še upravičeni do posameznih finančnih dodatkov pri plači. Možina pritrjuje: “Morali se bomo lotiti nekaterih ugodnosti, pravic iz preteklosti in tudi dopustov oziroma dolžine. To je stvar kolektivne pogodbe in zdravniškega sindikata. A tudi tu bomo morali zdravniki prisluhniti neki novi paradigmi, ki se v zdravstvu mora zgoditi. Kolikor poznam stališča zdravniškega sindikata, tu težav ne bi smelo biti.”

Možina izpostavlja še nujo po širokem družbenem konsenzu o (pre)oblikovanju košarice bolnikovih pravic: “Pospraviti moramo z lažno solidarnostjo, ko zdaj nekatere pravice niti ne sodijo v zdravstvo in bolnikom ne nudijo dodatne vrednosti v zdravstvenem sistemu in pri zdravju”

Ob tem za primer omenja reševalne prevoze, pogrebnine, posmrtnine. Tudi zdraviliško zdravljenje bi bilo treba drugače opredeliti, prav tako nadstandard. “Ga sploh nimamo, pa bi ga tisti, ki si to želijo, radi imeli - in zanj tudi plačali. Tudi, denimo, tisti z višjimi dohodki bi lahko in bi morali prispevati več za zdravstvo kot tisti z nizkimi ...,“ je stvaren Možina. “Še marsikaj se da racionalizirati, če se bomo teh zadev lotili s trezno glavo in z željo po konsenzu, da bo ta sistem zares v prid bolnikom.”JA

Prim. Andrej Možina: “Tisti z višjimi dohodki bi lahko in bi morali prispevati več za zdravstvo kot tisti z nizkimi.” Jasna Arko

Če slovensko zdravstvo ne bo uvajalo novih metod za zdravljenje in novih zdravil, bodo bolniki deležni vse slabše zdravstvene oskrbe/