Ko gre za življenje ...
Kako ukrepati in oskrbeti naše državljane, ko se ponesrečijo v Italiji, in kako italijanske pri nas? Strokovno in primerno so oboji oskrbljeni že zdaj, da pa bi delo v interventni medicini potekalo še bolje in tesneje povezalo zdravstvene delavce, se v sklopu mednarodnega projekta za čezmejno sodelovanje v urgentni medicini že dve leti usposabljajo pri nas in pri sosedih.
Nosilka projekta za Slovenijo je izolska bolnišnica ob pomoči ilirskobistriškega in sežanskega zdravstvenega doma ter ljubljanskega kliničnega centra. Delo bo še sodobnejše po dograditvi centralne urgence ob SBI konec leta 2013, ko bodo sklenili tudi ta čezmejni projekt.
V čezmejnem projektu IntegrAid sta bili za referenčni bolnišnici izbrani italijanska Mirano in slovenska v Izoli. Na naši strani so s področja primarne zdravstvene oskrbe izbrali sežanski in ilirskobistriški zdravstveni doma zato, ker kot najbolj oddaljena od SBI izvajata tako imenovano predbolnišnično urgentno medicinsko službo in morajo biti zdravstveni delavci zanjo dodobra usposobljeni.
Že drugo leto je SBI v Sloveniji nosilka projekta izboljšanja nujne medicinske pomoči na čezmejnem območju med Slovenijo in Italijo. Projekt so naslovili Standardni projekt“Integriran pristop k izboljšanju nujne medicinske pomoči na čezmejnem območju”IntergrAid, sofinanciran pa je v sklopu Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 s pomočjo denarja evropskega sklada za regionalni razvoj.
Gre za sodelovanje med obema država na področju interventne medicine. V njem poleg SBI iz naše države sodelujejo še ilirskobistriški in sežanski zdravstveni dom ter ljubljanski klinični center, na italijanski strani pa med drugim sodelujeta univerzitetni zdravstveni kliniki v Trstu in Vidmu, regionalna ustanova v Venetu in bolnišnica v Ravenni.
“Gre tudi za povezovanje osnovnega zdravstva, bolnišnične in klinične ravni,” pojasnjuje zdravnik kirurg Peter Golob iz SBI, vodja celotnega projekta IntegrAid. Projekt vsebuje tudi usposabljanje, zajeto v tri tečaje, v njem je zajetih 32 naših zdravnikov in sto medicinskih sester. Tečaji so standardizirani in zajemajo veščine s področja kirurških tehnik (nevrokirurgije, kirurgije hrbtenice in kirurgije medeničnega območja.
Telemedicina je del procesa zdravljenja, omogoča posvetovanje o zdravljenju s pomočjo neposrednih računalniških povezav med zdravniki v interventni medicini in specialisti v klinikah. Gre za povezave na daljavo tudi, ko gre za redke načine zdravljenja in ko je pomoč nujna takoj. V sistemu telemedicine bodo v tem projektu povezani zdravstvena domova v Ilirski Bistrici, Sežani, bolnišnice SBI, ljubljanski klinični center, Trst in Videm. Telemedicina jim bo omogočila posvetovanje tudi glede zagotavljanja učinkovitejšega premeščanja bolnikov iz ene v drugo v primeru nuje - zaradi medicinskih vzrokov in nesreč večjih razsežnosti.
“Usposabljanje med drugim zajema tudi področje drugačne organiziranosti urgentne službe, kot jo ima Istra zdaj,” pravi Golob in dodaja, da je pri sosedih ta dejavnost že bolj prilagojena sodobnim zahtevam časa. K spremembi načina dela bo v kratkem pripomogla dograditev centralnega urgentnega bloka - ob SBI naj bi bil nared do leta 2013. “Tedaj bomo tesno povezali osnovno zdravstvo z bolnišničnim in se povezali še s kliniko oziroma klinikami. Področje povezav in sodelovanje med strokovnjaki bo, ne glede na meje, omogočila telemedicina, ki naj bi poslej postala dnevna praksa,” pojasnjuje Golob.
Centralna urgenca (gre za projekt gradnje centralnih urgentnih služb CUS s pomočjo evropskih skladov pri desetih slovenskih bolnišnicah, tudi pri SBI) bo v Istri združila pod isto streho osnovno in bolnišnično urgentno medicino, kar se tvorno pokriva z izpeljavo projekta IntegrAid.
Do odprtja CUS bodo za delo v novih prostorih v postopkih oživljanja dodobra usposobljeni zdravniki in medicinske sestre, pa tudi obravnava urgentnih bolnikov bo drugačna.
Golob pojasnjuje: “Bolniki bodo, kot narekuje sodobna doktrina na tem področju, sprejeti, pregledani in oskrbljeni glede na stopnjo nujnosti - torej glede na to, koliko je tisti hip ogroženo njihovo življenje oziroma preživetje. Ni namreč vseeno, ali ima nekdo srčni infarkt ali pa, sicer tudi nujno, oskrbo kolena. Vsi zdravstvene delavci, ki bodo končali v projektu predpisano usposabljanje, bodo morali opraviti zaključni izpit.”
JASNA ARKO
