Ko kašljate in sopete, pojdite k zdravniku
Bronhialna astma je ena najpogostejših kroničnih bolezni dihal, ki se, ko gre za težko obliko bolezni, lahko konča celo s smrtjo. Pesti pet odstotkov svetovnega prebivalstva, vendar je veliko pogostejša zlasti pri majhnih otrocih. Bolezen je pogosta tudi pri nas in Primorci niso nikakršna izjema.
Boju proti tej bolezni, še zlasti seznanjanju prebivalstva z znaki astme in načini zdravljenja, je namenjen evropski dan astme. Obeležili smo ga minuli teden.
Za astmo boleha okrog pet odstotkov svetovnega prebivalstva. Obolevnost pri otrocih pa je veliko večja in zajame do 30 odstotkov te starostne skupine prebivalstva.
Raziskava z anketiranjem slovenskih šolarjev o astmi je sicer stara že dobro desetletje. Razkriva, da za to boleznijo boleha okrog 14 odstotkov šoloobveznih otrok. Glede na te podatke naj bi bila v povprečju v vsakem razredu vsaj dva otroka astmatična.
Gre za kronično bolezen
Bronhialna astma, ki jo imenujejo tudi naduha, je ena najpogostejših kroničnih bolezni dihal. Botrujeta ji zlasti nagnjenost k alergijam, pa tudi dedna nagnjenost. Gre za bolezen z značilnimi ponavljajočimi se napadi težkega dihanja. Spremlja ga piskanjem, napadi pa so po jakosti različno močni.
Bolezen se pogosto prične v otroštvu, lahko pa se pojavi tudi v katerem koli starostnem obdobju. Z leti se bolezen lahko izboljša, lahko izzveni v dobi pubertete ali celo izgine.
Podatku, da med astmatiki prevladujejo otroci in mladostniki, iz izkušenj v ambulantah pritrjujejo tudi v ljubljanski pediatrični klimiki. Vodja službe za pljučne bolezni, zdravnik Uroš Krivec omenja, da te bolezni v celoti sicer ni mogoče pozdraviti, vendar je obvladljiva: “Gre za spremembe v bivalnem okolju in zlasti ustrezno zdravljenje, saj je cilj popoln nadzor nad boleznijo. Le tako odpadejo življenjske ovire zaradi te bolezni.”
Piskanje, sopenje, napadi, kašelj ...
Za astmo obolevajo tudi odrasli. Pri njih je lahko potek bolezni še resnejši, pojavljajo se lahko tudi zapleti.
Prim. mag. Matjaž Turel s centra za pljučne bolezni in alergije interne klinike v ljubljanskem kliničnem centru opisuje: “Tudi odrasel bolnik med napadom astme težko diha, sope, ima plitek vdih. Občutek ima, da ga v prsih nekaj močno stiska, hudo kašlja, zlasti ob stiku z alergeni, mrzlim zrakom, po telovadbi, ob vsakem naporu in ob intenzivnih čustvih.”
Če bolezni ne zdravijo, se lahko pojavijo hudi zapleti, ki se včasih lahko tudi tragično končajo.
Na voljo je več zdravil, ki lajšajo in blažijo bolezen in jih je treba redno uživati. Še zlasti učinkovita pa je sprememba življenjskega sloga. Če je nekoč veljalo, da mora astmatik veliko počivati in se ne sme naprezati, sodobna medicina to zavrača in prisega na telesno dejavnost in čim bolj običajen življenjski ritem, izogibati pa se mora snovem (in okoljem), ki botrujejo pojavu alergij.
Sprožajo jo tudi alergeni
Bolezen običajno diagnosticira že osebni zdravnik. Astma se lahko pojavi tudi, ko zunanjih dejavnikov ni mogoče ugotoviti, vzrok so lahko tudi alergije. Najpogostejši alergeni - povzročitelji astme so pelodi, hišni prah, živalska dlaka in perje, tobačni dim. Tem se lahko pridružijo še mrzel zrak, alergije na hrano ali zdravila, stres.
Napadi lahko trajajo uro ali ves dan in so nevarni, ko je dihanje zelo oteženo. Pri hudih napadih se bolnik poti, ima pospešen srčni utrip, ne more ležati in zaspati. Zelo hudi napadi se lahko končajo s smrtjo, saj povzroči nizka vrednost kisika v krvi cianozo (pomodrelost) obraza, zlasti ustnic, koža pa pobledi in je lepljiva.
Napade preprečijo z odstranjevanjem alergenov iz življenjskega okolja bolnika. Vrste alergenov ugotovijo s pomočjo testov. Najpogostejša zdravila so inhalatorji, ki širijo dihalne poti.
Primorska ni nikakršna izjema
Astma je razširjena tudi na Primorskem, čeprav so mnogi zmotno prepričani, da primorska klima in obmorski zrak preprečujeta pojav astme.
Zdravniki pojasnjujejo, da ta klima morda prija astmatikom z drugih območij države, ne pa domačinom. Znano je namreč, da je sprememba klime dobrodošla, še zlasti, če je bolnik alergičen na posamezne vrste delcev v ozračju, ki sprožajo poslabšanje bolezni in napade.
“Pri nas je bolnikov prav toliko kot drugod po Sloveniji,” omenja specialist pulmolog Branislav Červenjak iz izolske bolnišnice. “Obolevajo zlasti otroci, čeprav so bolniki tudi odrasli ljudje. Pomembno je, da bolezen čim prej odkrijemo in primerno zdravimo. Pogosto ji botrujeta alergije in onesnažen zrak, v katerem so posamezni delci, ki sprožajo alergije in otežujejo dihanje. Še zlasti so težave hujše, kadar je megla, pa tudi suh topel zrak jim ne ustreza.”
Alergijski rinitis in pokašljevanje zaradi njega lahko sprožita pojav astme, dodaja zdravnik. Poleg tega se napadi lahko pojavijo ob cvetenju rastlin, denimo breze. Zdravnik pa dodaja, da botruje pojavu astme tudi dedna nagnjenost. “Zato že prvih opozorilnih znakov ne smemo zanemariti, saj čim prejšnje zdravljenje lahko omeji bolezen in vpliva na večjo kakovost življenja obolelega.”
Dodaja, da so med astmatiki tudi znani športniki in umetniki, kar potrjuje, da lahko takšen bolnik živi polno življenje.
JASNA ARKO
