Ko kihanje, nahod in solzenje ne pojenjajo
Solzenje oči, kihanje, pokašljevanje, moker nos ali celo močan nahod - vse to so spremljevalci pomladi, ki zaradi alergije na cvetni prah povzročajo težave pri počutju in zdravju. Nekateri pa imajo lahko resnejše težave, saj se pojavi astma.
Alergijo je treba zdraviti, poudarja internist pulmolog Marjan Koterle.
Pomlad spremljajo alergije na cvetni prah, ki se najpogosteje pokažejo v obliki tako imenovanega senenega nahoda. Za tem po uradnih podatkih trpi od pet do petnajst odstotkov prebivalstva, vendar pa tudi pri nas zdravniki opažajo, da je na cvetni prah alergičnih vse več ljudi, med njimi tudi otrok. Po izkušnjah zdravnikov se ljudje, ki so alergični na cvetni prah, lahko odzovejo z blažjo obliko reakcije - s kihanjem in solzenjem oči, nekateri pa imajo resne težave, saj se pojavi astma, ki jo lahko spremljajo celo hujši napadi.
Seneni nahod
Gre za alergijsko bolezen, ki napada območje zgornjih dihal in se pojavi v času cvetenja bilk, na katere je posameznik alergičen, navajajo zdravniški priročniki. Seneni nahod so tako poimenovali zato, ker imajo že desetletja nekateri ljudje s to nadlogo največ težav v maju in juniju, ko je čas za spravilo sena.
Marjan Koterle, specialist internist - pulmolog iz Kopra ugotavlja, da je se število ljudi, ki imajo alergije, iz leta v leto povečuje - tako v Istri kot na drugih območjih države. “Na to, kdaj nastopijo alergije, vpliva tudi vreme,” dodaja. “Letos smo imeli domala vse do sredine aprila deževje, zato je bilo alergenov občutno manj v ozračju in tudi težav z zdravjem je bilo manj. Ob otoplitvi in več toplih sončnih dnevih zapored se alergične reakcije pri ljudeh, ki so na to občutljivi, takoj okrepijo.”
Sezonskopogojene težave
Koterle opozarja, da je ljudem, ki jih spomladi zaradi cvetenja pestijo nahod, kašelj, težave pri dihanju in solzenje v očeh, stanje nekoliko izboljša, ko dežuje. “Tedaj je koncentracija alergenov v ozračju nizka. Ob nastopu toplega vremena pa se lahko koncentracija alergenov hitro dvigne. Na Primorskem se sezona cvetenja lahko prične zgodaj, cipresa cveti od konca decembra do zgodnje pomladi, prvi alergeni leske ali jelše se lahko pojavijo že konec januarja,” našteva.
Malce kasneje cvetijo preostala, zgodaj cvetoča drevesa (topol in jesen, zatem hrast in oljka). Pozno spomladi in poleti pa cvetijo trave, proti jeseni pelin in ambrozija. Obdobja cvetenja se lahko tudi prepletajo.
V običajnih pomladih se prve občutljivosti na cvetni prah pojavijo februarja. Marca so v ozračju pelodi leske in jelše, sledijo pelodi breze in vrbe, bresta, platane, hrasta, topola.
Znaki, ki napovedujejo preobčutljivost na pelode dreves, trav in plevelov, so draženje grla, nosu in oči. Telo se odzove s kihanjem, izcedkom iz nosu in solzenjem oči. Simptomi alergije so podobni nahodu zaradi virusne okužbe, a trajajo dlje časa.
V primeru hujše oblike alergije se pojavita tudi vnetje očesne veznice in celo takšna oteklost sluznic v nosu, da dihanje skozenj ni možno. Močno solzenje lahko povzroči otekanje vek.
Zelo burna reakcija na alergen je tudi astma - bolnik teže diha, kašlja in ima napade težke sape. Včasih je stanje tako resno, da je nujno zdravljenje v bolnišnici.
Zahrbtna ambrozija
Reakcija pri posamezniku je odvisna od količine alergena in s tem koncentracije pelodov v ozračju, pa tudi od agresivnosti alergena in stopnje preobčutljivosti obolelega.
Ambrozija je rastlina, na katero zdravniki še posebej opozarjajo, saj iz leta v leto narašča število ljudi, ki se ob njenem cvetenju odzovejo z alergijsko reakcijo. Gre za rastlino, ki rase kot plevel, je pa tudi strupena. Na njen pelod je po uradnih podatkih alergičnih že blizu 30 odstotkov ljudi, sporočajo z ljubljanskega kliničnega centra.
Pulmogol Marjan Koterle poudarja, da alergijo sprožajo rastline (drevesa in trave), ki sodijo v skupino vetrocvetk. Gre za rastline, ki za opraševanje potrebujejo veter (od tod ime vetrocvetke) in ne žuželke (ki oprašujejo tako imenovane žužkocvetke). Zato nekdo, ki ima alergijo na cvetenje trav, ni alergičen na cvetenje breskovih ali češnjevih dreves.
Pojdite k zdravniku
Koterle svetuje, naj se vsakdo, ki ima značilne tegobe (od nahoda do solzenja oči in težav z dihanju) zglasi na pregled k osebnemu zdravniku. “Takoj je namreč treba težave začeti zdraviti,” dodaja. “Zdravnik predpiše antihistaminik. Tedaj tudi testiranje, ki bi pokazalo, ni smiselno, saj se mora prej oboleli povsem pozdraviti.”
V primeru hudih simptomov, ko obstaja celo grožnja, da se bodo razvili v astmo, se zdravniki odločijo za druge oblike zdravljenja. Pri zdravljenju je pomemben pravi čas, zato se podvizajte k zdravniku. “Nekateri zmotno menijo, da jih bo ta takoj poslal na testiranje, a je treba stanje najprej pozdraviti,” omenja Koterle. “Pomemben je podatek, da pri 25 do 30 odstotkih testiranih testi sicer pokažejo senzibilnost na posamezne alergene, a človek ne trpi za alergijo.”
Alergološko testiranje
Najzanesljivejše podatke o tem, kdo je na kaj alergičen, ponudi alergološko testiranje.. Zanj je nujna napotnica osebnega zdravnika. “Na ta način ugotovimo, ali je bolnik senzibiliziran za določen alergen. Ugotavljamo torej, ali je atopik,” pojasnjuje Koterle. “Kadar pa nekomu stik s tem alergenom povzroča tudi težave, tedaj gre za alergijo.”
V ambulanti običajno posameznika testirajo na 15 do 20 inhalacijskih alergenov: “Testirancu kanemo majhno kapljico tekočine z alergenom na podlahet in skozi to kapljico prebodemo kožo. Skozi poškodovano kožo, torej to ranico, sproži alergen alergijsko reakcijo, ki se na koži pokaže kot manjša srbeča urtika.” V takšnem primeru lahko specialist z gotovostjo potrdi, da je testirani človek alergičen na posameznega povzročitelja alergije, torej na alergen.
Alergologi opozarjajo, da so močni alergeni zlasti breza, jelša, leska in kostanj, med travami pa ambrozija. Vsakdo, ki opaža, ima v istih obdobjih leta več težav, ki jih spremljajo kihanje, nahod in solzenje oči, vse skupaj pa traja dalj časa, naj se o tem pogovori s svojim osebnim zdravnikom. Ta bo presodil, ali gre za preobčutljivost in določil način zdravljenja. Nemalokrat je za preobčutljivost kriv hišni prah oziroma pršica, ki v njem živi.
Pršica na prvem mestu
Tudi prebivalci južne Primorske, ki se pri Koterletu najpogosteje oglašajo na testiranje, so v pretežni meri najbolj alergični na pršico - mikroskopsko majhno živalco, ki je sestavni del hišnega prahu.
“Alergije na hišno pršico se pojavljajo skozi vse leto,” ugotavlja zdravnik. Sledi skupina ljudi, ki trpijo zaradi cvetnega prahu in pelodov posameznih dreves. “Ob tem so zelo pomembna tudi opažanja obolelih, ki jih morajo zdravniku kar se da podrobno opisati.”
Nasploh svetuje, naj tisti, ki imajo težave z alergijami, če je le mogoče, odstranijo iz ožjega življenjskega okolja vse tisto, kar alergijo sproža. “Zato se je včasih treba odpovedati tudi hišnim ljubljencem, najpogosteje psu ali mački,” dodaja. “Veliko teže pa se je izogniti cvetnemu prahu. Res pa je, da že zadrževanje v zaprtih prostorih v času cvetenja določene vrste rastline omili te težave.”
JASNA ARKO
