Konoplja na tehtnici koristi in škode
Legalizacija konoplje in izdelkov iz nje je lahko koristna za zdravje in gospodarstvo. Zato je stranka enakih možnosti Slovenije - Sem-Si za to pristojnim ministrstvom naslovila javno pobudo za dekriminalizacijo konoplje.
UPORABA KONOPLJE>Prvo se je odzvalo zdravstveno ministrstvo, ki navaja, da je gojenje konoplje večidel prepovedano. Ker pa obstajajo dokazila o koristnosti izdelkov iz industrijske konoplje za potrebe prehrane, čaka na zeleno luč dopolnitev zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Po novem bi dovolili proizvodnjo živil iz konoplje vrste Cannabis sativa L. sativa - kulturo za namen prehrane.
Pobudo je podpisala predsednica stranke Sem-Si Elena Pečarič. Navaja, da je dekriminalizacija konoplje pomembna razvojna priložnost za slovensko gospodarstvo, kmetijstvo in turizem. Stranka si hkrati prizadeva za javno razpravo o tej problematiki.
Koristni učinki
Zbrali so vrsto podatkov o koristnih učinkih konoplje in izdelkov iz nje. Omenjajo proizvodnjo, ki lahko nadomesti potrebo po fosilnih gorivih, s čimer bi zmanjšali onesnaževanje okolja. Omenjajo uporabo v zdravstvu, kozmetični in tekstilni industriji, za izolacijo in gradbeni material, v prehrani in avtomobilski industriji. Ocenjujejo, da bi uporaba v gospodarstvu omogočila nova delovna mesta, okrepila bi se tudi ekološka ozaveščenost ljudi.
“Na trgu EU je povpraševanje po konoplji vse večje. Ta je lahko vir zelene energije ... in lahko utrdi lokalno, materialno in finančno samostojnost. Lahko je med cvetenjem paša za čebele in insekte. Iz konoplje lahko izdelajo več kot 50.000 produktov,” naštevajo v pobudi.
Za zdravje in okolje
V Sem-Si omenjajo, “da konoplja zdravi raka, tumorje, trombozo, parkinsonovo in alzheimerjevo bolezen, depresijo, migreno, lajša bolečine ob porodih, pri levkemiji ...”
Odgovorne opominjajo, da gre za izdelke iz naravnega materiala (papir, tekstil, čistila, olja, kozmetični preparati, parfumi, zdravilni pripravki, hrana). Lahko so sestavina goriv, maziv, plastike, barv, avtomobilskih delov, pohištva.
Na svetovni ravni so letos junija člani posebne komisije, med njimi ugledni voditelji nekaterih držav in združenj, že pozvali javnost, naj opusti pregon proti konoplji, saj je njena uporaba v gospodarstvu lahko koristna. Po drugi strani pa prepoved uporabe podpirajo petrokemična, papirna, bombažna in industrija zdravil, saj bi jim cenejši izdelki iz konoplje občutno škodili. Javna pobuda zajema še niz predlogov, ki bi zagotovili nadzor nad proizvodnjo in uporabo konoplje ter izdelkov iz nje.
Jasni predpisi
Na pobudo se je odzvalo zdravstveno ministrstvo. Odgovor je pripravila generalna direktorica Mojca Gobec. Navaja, da je področje prepovedanih drog usklajeno s konvencijami OZN in usmeritvami EU.
Prepovedane droge obravnavajo Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog in Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje. Razvrstitev drog ureja vladna Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog.
Gobčeva navaja, da sta “ob sprejetju uredbe tetrahidrokanabinol (THC) z določenimi izomerami in stereokemičnimi variantami ter konoplja (Cannabis sativa L) kot rastlina, smola, ekstrakt in tinktura razvrščena v prvo skupino prepovedanih drog. Gre za skupino rastlin in substanc, zelo nevarnih za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini.”
Zakonodaja veleva, da so dovoljeni “proizvodnja, promet in posest prepovedanih drog iz prve skupine le za znanstveno-raziskovalne namene, in to na podlagi dovoljenja, ki ga izda minister za zdravje ... Skladno z devetim členom zakona nekatere vrste konoplje lahko gojijo za prehrambene in industrijske namene, na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.” Podrobnosti ureja Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka. Za to dovoljenje je pristojen ministra za kmetijstvo, v soglasju z ministroma za zdravje in notranje zadeve.
Gobčeva pojasnjuje, da predpisi dovoljujejo gojenje industrijske konoplje “za pridelavo semen za nadaljnje razmnoževanje, za pridobivanje olja, substanc za kozmetične namene, prehrano živali, pridelavo vlaken in za industrijske namene. Za industrijske namene je gojenje industrijske konoplje dovoljeno že v veljavni zakonodaji.”
Mladi in droge
V odgovoru Gobčeva posebej izpostavlja veliko razširjenost prepovedanih drog med ljudmi pri nas, še zlasti med mladimi. “Prepovedane droge so globalni problem, ni ga moč razrešiti z legalizacijo oziroma dekriminalizacijo le na enem območju (denimo v Sloveniji). Popolna sprostitev pridelave vseh vrst konoplje ne bi imela takšnih učinkov, kot navaja pobudnica. Raziskave dokazujejo, da večja dostopnost poveča uporabo in tako tudi negativne zdravstvene in socialne posledice.”
Te trditve utemeljuje z izsledki raziskav, med drugim z zadnjo Mladina 2010, ki potrjujejo, da se med mladimi pri nas povečuje poseganje po drogah, posebno po konoplji. “Mladi so tveganjem najbolj izpostavljena skupina, zlasti, ko gre za prepovedane droge. Z vidika javnega zdravja je povečanje deleža mladih, ki so poskusili konopljo, ključni problem. Prav tako tudi prekrški v prometu, ki so posledice uporabe prepovedanih drog,” pojasnjuje Gobčeva.
Medicinska uporaba
Glede medicinske uporabe konoplje velja pravilo, da mora biti vsako zdravilo farmacevtsko-kemično, biološko-mikrobiološko, farmakološko-toksikološko ter klinično preskušeno in skladno s predpisanimi standardi.
O uporabi kanaboidov (izdelkov iz konoplje) poteka v nekaterih državah več raziskav. Gobčeva dodaja: “Če bodo izsledki pozitivni in bodo pri preizkušanih učinkovinah ugotovili ugodno razmerje med koristjo in tveganjem v prid koristi, bomo dobili nova zdravila, ki jih bo mogoče registrirati tudi v Sloveniji. Zaradi kompleksnosti pa so ta preizkušanja dolgotrajna.”
Kmalu za prehrano
Tudi Mojca Gobec našteva, da se je v EU in pri nas zadnja leta uporaba konoplje iz vrvarstva, tekstila, hrane za živali in za premaze, razširila na področje prehrane za ljudi. Gre zlasti za dokaze o koristnih snoveh v konopljinem olju.
Zato je zdravstveno ministrstvo že pripravilo predlog sprememb in dopolnitev Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Po novem bi slednji “dovolil proizvodnjo živil iz konoplje vrste Cannabis sativa L. sativa, z omejitvami glede označevanja in oglaševanja. Predlog sprememb zakona je zastal v koalicijskem usklajevanju. V javno razpravo ga bomo posredovali, ko bo imel koalicijsko podporo,” zagotavlja Mojca Gobec.
JA
