Konzervativno zdravstvo ne prenese grobosti
Zadnji vladni “ne” predvidenim varčevalnim ukrepom skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) je bila edina logična odločitev, da bi slovenske bolnišnice ubranili pred vrtoglavo izgubo in, zlasti, da ne bi teh ukrepov v škodo lastnega zdravja občutili bolniki. Tako ocenjuje direktor Združenja zdravstvenih zavodov (ZZZ) Metod Mezek. Upa, da bo zdaj vlada zavrnila predloženi aneks 3, ki ga je oblikovala ZZZS za izpeljavo ukrepov, ali pa bo njegovo vsebino preoblikovala in dopolnila.
VARČEVANJE V ZDRAVSTVU>Metod Mezek, ki funkcijo direktorja ZZZ opravlja že dve leti, je prej vodil koprski zdravstveni dom in razmere v zdravstvu dokaj dobro pozna.
Presplošni in enostranski ukrepi
>> Ukrepi skupščine ZZZS so vzbudili val ogorčenja in so posegli le v bolnišnice. Kako bi slednje to občutile?
“Že decembra bi jim povsem zvezali roke, zato bi se to v vsakem primeru odrazilo na koži bolnikov - na dostopnosti do storitev in v daljšanju čakalnih vrst. Prav zato bi zdaj morala vlada zavrniti tudi predlagani aneks 3 s podobno vsebino, ali pa ga vsaj popraviti, dopolniti.”
>Kaj o tem menijo člani ZZZ - direktorji bolnišnic, ZD in enot zavoda za zdravstveno varstvo?
“Ocenjujejo, da so zlasti preveč splošni in enostranski. Posegajo le v del zdravstva, ne pa v celotni sistem, ko bi se manj boleče odrazili. Res je odliv denarja prevelik, vendar bi za zajezitev tega problema nujno potrebovali celovite sistemske ukrepe. Prej ko se jih bomo lotili, bolje bo. To problematiko lahko primerjamo s pokojninskim sistemom. Predlogi ZZZS so bili pregrobi in samo za bolnišnice. Zdravstvo pa je občutljiv in tudi konzervativni sistem, ki ne prenese tako grobih rezov, saj bi lahko povzročili več škode kot koristi. To še ne pomeni, da se sprememb otepamo, zavedamo se, da so nujne. Vendar ukrepi ne smejo prizadeti bolnikov.”
Združenje zdravstvenih zavodov (ZZZ) je prostovoljna organizacija, ki združuje 104 člane - oba klinična centra, vse regionalne in specializirane bolnišnice, vse ZD, vse enote zavodov za zdravstveno varstvo. Odločitve sprejema upravni odbor, o posamezni dejavnosti presojajo komisije. Odločitve sprejemajo s konsenzom. Delo zajema pet področij - dogovarjanje o programih dela, računovodska in knjigovodska opravila, pravna in zakonodajna opravila, informatiko ter središče za komuniciranje in informatiko v zdravstvu. Prav na slednjem poteka izobraževanje mediatorjev. Letos so jih izobrazili že 50.
>Sistemski ukrepi pa so reforma, ki je zastala ...
“Škoda, da se odmika z ene vlade v drugo. Reforma ministra Dorjana Marušiča v veliki meri vsebuje vse nujne sistemske ukrepe. Nujna bo, ne glede na to, kdo bo novi minister. Žal pa potrebujeta vsak novi minister in vlada čas, da se vpeljeta. Čas pa je za zdravstvo vse bolj dragocen, bolj kot bodo odlašali, hujši ukrepi bodo nujni. Upajmo, da bosta nova vlada in minister čim bolj kompetentna in temeljito seznanjena s stvarnimi razmerami.”
Varčevanje brez standardov je kratkovidno
>Samo Fakin, generalni direktor ZZZS, pravi, da imajo bolnišnice še tudi notranje rezerve, kar direktorji priznavajo. Bodo te zadostovale, da ukrepi ne bi škodili bolnikom?
“V vsakem sistemu so tudi rezerve. Osebno bolj poznam ZD, manj bolnišnice. V ZD je teh rezerv manj, ker so manjši in bolj pregledni, bolje organizirani. Težava bolnišnic je v tem, da zanje ni standardov, ki jih ZZZS že dolgo obljublja. ZD so jih naredili na nacionalni ravni, ker so se cene zdravstvenih storitev v zadnjih dveh letih znižale za deset odstotkov. To zmanjšanje je bilo v zadnjem času še 2,5-odstotno, pri amortizaciji pa 20-odstotno. Rezerve so gotovo tudi v bolnišnicah, denimo v organizaciji dela, delovnem času, izkoristku drage medicinske opreme ... Vendar pravega učinka ne bo brez sprememb zakonodaje in, kot pravi Marušič, prevetritve košarice pravic. Ta je zdaj obremenjena s povsem socialnimi storitvami, ki ne sodijo v zdravstvo.”
>Kaj menite o racionalizaciji dela z združevanjem uprav zdravstvenih zavodov v regijah?
“Povezovanje in racionalizacija dela sta dobra zamisel, vprašanje pa je, če bi želeno lahko izpeljali s predpisovanjem. Primernejša podlaga bi bile usmeritve, izpeljava bi potekala glede na skupne interese. Res pa je na več območjih vrsta tudi sicer povezanih zavodov, ki bi jih lahko združili - denimo Hrastnik, Zagorje, Trbovlje, Istra, Prekmurje.”
>Ob 55 dneh letnega dopusta zdravnikov mnogim zastane dih. Tudi to je strošek v zdravstvu. Vaš komentar?
“Načeli ste vprašanje pravic in plačnega dela kolektivne pogodbe, kar ob nujni racionalizaciji, varčevalnih ukrepih, iskanju finančnih rezerv nikakor ne bo moč obiti. Ne glede na odpore in nasprotovanja je nujno varčevanje na vseh ravneh, izjem ne more biti, če si ne želimo, da bi posledice škodovale bolnikom. Že podatek, da se življenjska doba podaljšuje, z njo se bo tudi delovna, nas sili v prevetritev dolžine letnega dopusta in drugih ugodnosti. Kot v stvarnem življenju tudi v zdravstvu vsega pač ni mogoče imeti. Naj za ilustracijo navedem podatek o izkoriščenosti delovnih tednov v letu (slednjih je skupaj 52) v Veliki Britaniji in še v nekaterih državah EU in pri nas - v pretežnem delu EU je izkoriščenih 42 tednov, pri nas le 39.”
Koncesije po pameti, enako nakupi
>Kakšen je odnos ZZZ do koncesionarjev?
“Vpogleda vanje nimamo, so pa sestavni del zdravstvene mreže in se dobro vklapljajo vanjo. Podpiramo mnenje sedanjega ministrstva, naj se nove koncesije podeljuje tam, kjer storitev ne zagotavljajo javni zdravstveni zavodi. Tam, tudi v urbanih središčih, kjer iste dejavnosti nudi javno zdravstvo, pa ni potreb po podaljševanju koncesij.”
> Znano je, da bi zdravstveni zavodi lahko še veliko prihranili, ko gre za nakup zdravil in medicinske opreme. Oboje je zelo dobičkonosno za vrsto posrednikov ...
“Poznavalci so izračunali, da so na tem področju še možni veliki prihranki. Da bi se izognili anomalijam in dobičkarstvu, bi morali nakup zdravil in medicinske opreme urediti drugače. Kot vem, ministrstvo že pripravlja nabor za skupni nakup, za to si prizadeva tudi ZZZS. Upajmo, da ta prizadevanja v nobenem primeru ne bodo zastala.”
JASNA ARKO
