Kroničen stres je strup za zdravje
Napetosti in strahovi, povezani z eksistenco, strah pred izgubo službe, pičli dohodki in boj za preživetje, drsenje v revščino ter začaran krog kroničnega stresa so značilnosti vsakdanjika večine zaposlenih, ki bogastva niso podedovali in si ga niso ustvarili po spletu izjemno srečnih okoliščin.
Navedene težave se po ugotovitvah zdravnika Jadrana Kleibencetla, specialista medicine dela, prometa in športa ter vedenjsko-kognitivnega terapevta že močno odražajo na zdravju in kakovosti življenja delavcev, vplivajo pa tudi na eksistenco, vzdušje in zdravje njihovih družin.
Zdravnik Jadran Kleibencetl dela v dispanzerjih za mentalno zdravje in za medicino dela, prometa ter športa, oba sta pod okriljem koprskega zdravstvenega doma. Hkrati je svetovalec za področje medicine dela pri zavodu za zaposlovanje. V praksi se v veliki meri sooča s tako imenovanim aktivnim prebivalstvom, z delavci oziroma z zaposlenimi, ki jih pestijo kronične težave z zdravjem. Ob tem je, kot pravi, treba poiskati temeljne vzroke zanje, ti pa najpogosteje tičijo v psihi, v psihičnem počutju.
Vse hujše stiske
“Stiske delavcev, ki živijo z minimalnimi plačami, še zlasti pa tisti, ki so brezposelni, so vse večje,” priznava zdravnik. “Mnogi so zaradi takšnih okoliščin že zapadli v revščino in o tem tudi že govorijo, saj gre za izjemno težke probleme ne le teh posameznikov, temveč tudi njihovih družin.Vse to pa se že pozna tudi na njihovem zdravju.”
Jadran Kleibencetl sicer pristavlja, da je v naši družbi pojem revščine še dokaj neopredeljen, saj je za nekatere revščina že, če si takoj, ko bi si to želeli, ne morejo kupiti dragih čevljev ali kakšnega tehničnega aparata, spet za druge pa, ko za družino ne zmorejo več kupovati zdravih živil in ko tudi položnic več ne morejo plačevati.
Začarani krog stresa in težav z zdravjem
“V stroki medicine dela smo zelo pozorni na zdravstvene težave zaposlenih, ki so so v hudi stiski zaradi nenehnega občutka negotovosti in strahu pred izgubo službe oziroma stečaja podjetja,” omenja sogovornik. “Zaposleni so zato v kroničnem stresu.”
Stres, ki je le trenuten, sproži povečano izločanje hormona stresa, imenovanega kortizol, razlaga Kleibencetl in dodaja: “Ko trenutni stres in strah mineta, se raven kortizola v telesu znova zniža na normalno raven. Pri kroničnem stresu pa ostaja vrednost kortizola nenehno povišana, kar človeka izčrpava, pridružijo pa se mu znaki, kot so tresavica, povišan utrip srca, motnje spanja, morda občutek slabosti, hkrati pa še fizične bolečine, denimo v križu, vratu, ramenih ... Človek zboli psihično in fizično. Takšnih bolnikov je zadnje čase vse več.”
Nezdravo ozračje v delovnih okoljih
Kronični stres pa vpliva tudi na človekovo obnašanje, na vedenje in način komuniciranja z drugimi, še zlasti v službenem okolju, ki poraja ta stres.
Kleibencetel omenja, da postanejo medsebojni delovni odnosi v takšnih okoliščinah veliko bolj napeti, več je zadirčnosti, nestrpnosti. “Hkrati se običajno zniža tudi kulturna raven komuniciranja, umirjene reakcije zamenjuje nestrpnost, zadirčnost, živčni izpadi in izbruhi,” našteva zdravnik. “Skratka, ljudje postanejo občutno bolj konfliktni - sodelavci med seboj in tudi v odnosih nadrejeni - podrejeni ter obratno. Gre za nezdrave, stresne odnose v kolektivih.”
Ljudje takšno razpoloženje in način komuniciranja prenašajo še med domače, zato se odnosi slabšajo tudi med partnerjema, z otroki, v družinah in sorodstvu. Takšni odnosi se porajajo v širši družbi, celo v parlamentu, kjer je mogoče zaznati nestrpno komuniciranje, sarkazem, žaljivke, porogljivost in zasmehovanje. “Da odnosov med učenci in učitelji v šolah posebej ne omenjam,” pravi Kleibencetl. “Učitelji se vse bolj pritožujejo nad predrznostjo in agresivnostjo učence in njihovih staršev.”
O težavah moramo govoriti
Ker se sogovornik poklicno ukvarja tudi z vedenjsko kognitivno psihoterapijo, ima opravka tudi z mlajšimi in mladimi ljudmi, ki jih pestijo tudi anksioznost (tako imenovano napetostno stanje v počutju) oziroma ansksiozno-depresivne motnje.
“K sreči naša družba ni več tako odklonilna do teh stanj, kot je bila v preteklosti. Vse več ljudi spregovori o teh tegobah, kar je tudi prav, in poišče strokovno pomoč,” ugotavlja zdravnik. “Takšna stanja se pojavljajo ne le pri ljudeh srednjih let, temveč tudi pri mladih, denimo pri študentih. Motnje moramo čim prej odkriti in začeti zdraviti. Pomoč psihoterapevta je pomembna. Skozi pogovor in ob pomoči posebnih tehnik skušamo ublažiti simptome in po potrebi odredimo še druge načine terapije.”
Dve skrajnosti
Del današnjih generacij mladih je veliko bolj prilagojen vse bolj spreminjajočemu se načinu in hitrosti življenja, ko tudi razdalje niso več enako dolge kot nekoč. “Spremenili so se tudi miselni vzorci in veliko mladih obvlada veščine prilagajanja,” našteva Kleibencetl. “Po drugi strani pa je med mladimi zaznati tudi povečano število tako imenovanih socialnih fobij.”
Za kakšne fobije gre? Jadran Kleibencetl omenja pretiran strah, povezan s samostojnim življenjem in druženjem v ožjem življenjskem okolju - ko je mladostnika strah oditi v trgovino in v množico. “Takšen, pretirani strah, češ da je ulica nevarna, so mu po navadi privzgojili starši, ki so pretirano zaščitniški,” dodaja. “Tak mladostnik je pretiran individualist in tudi ni socializiran, ne obvlada socialnih veščin. Mladostnik potrebuje druženje z vrstniki, da si pridobi te veščine.”
Analiza zdravja v kolektivu
Anksiozno-depresivne motnje se po navadi, skladno z razmerami, polaščajo več zaposlenih hkrati v posamičnih kolektivih. Iz njih se lahko razvije depresija in še vrsta drugih bolezni. Znano je, da botrujejo nastanku vrste kroničnih obolenj, od kardiovaskularnih do možganskih in sladkorne bolezni.
“To potrjujejo tudi analize zdravstvenega stanja zaposlenih v posameznih kolektivih,” poudarja zdravnik. “Lastniki podjetij, ki so spoznali, da so za dobro delo pomembno zdravi zaposleni, spodbujajo preverjanje zdravja zaposlenih in izdelavo takšnih analiz. Zavedajo se, da so tudi psihoterapevti pomemben sestavni del preventive in v pomoč, ko se takšne težave začnejo pojavljati.”
V tujini že opravljajo tudi posebne urinske teste, ki pokažejo, ali gre za kronično povišano izločanje kortizola, hormona stresa. Takšen test je dokaj poceni in občutno cenejši od zdravljenja resnih bolezni, pa naj gre za tiste psihične narave, za načeto fizično zdravje ali za preplet obojega. JASNA ARKO
