Kruh in salame vsebujejo veliko soli
Odrasli Slovenci v povprečju še vedno za dobrih 130 odstotkov presegamo še priporočeno dnevno količino soli. Največji vir zaužite soli nam predstavljajo kruh in krušni izdelki, mesni izdelki, vložena zelenjava, siri ter polpripravljeni in pripravljeni izdelki, izpostavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Čezmerno uživanje soli v prehrani je pomemben dejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni in pomeni resno grožnjo za zdravje ljudi, poudarjajo na NIJZ.
Naše telo je zgrajeno iz beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, da pa dobro deluje, potrebuje še nujno potrebne vitamine, minerale, elemente v sledovih, nekatere aminokisline in maščobne kisline.
Največ žlička soli na dan
Svetovna zdravstvena organizacija in Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo na podlagi številnih raziskav priporočata za odraslo prebivalstvo vnos največ pet gramov soli na dan (ena čajna žlička). Temu priporočilu sledi tudi Slovenija. Za osnovno delovanje organizma oziroma tako imenovane fiziološke potrebe dnevno mladostniki in odrasli potrebujejo samo 1,4 grama soli, otroci pa glede na nižjo telesno težo še manj, v starosti od 1 do 4 let 0,8 grama soli.
Minerali so rudninske snovi, ki jih telo ne more ustvarjati samo in jih moramo v telo vnesti s hrano. Med zelo pomembne minerale poleg natrija uvrščamo še magnezij, kalcij, kalij, železo, jod, fluorid, cink in selen.
Natrij je prisoten povsod v naravi, v največji količini v obliki natrijevega klorida oziroma kuhinjske soli. Ljudje ga torej v telo vnesemo s soljo, iz telesa pa se izloča z urinom in blatom ter prek kože s potenjem. Potrebe po soli so povečane pri večjih telesnih naporih, denimo pri športnikih in ob težkih fizičnih delih, pri določenih bolezenskih stanjih, kot so bruhanje, driska in povišana telesna temperatura ter ob zelo močnem potenju.
Neustrezna prehrana, nezdrave navade in kronične bolezni
Z zdravim načinom prehranjevanja pripomoremo k varovanju zdravja, saj na nastanek večine kronično nenalezljivih bolezni poleg drugih dejavnikov pomembno vplivata tudi neustrezna prehrana in nezdrave prehranjevalne navade. Kronično nenalezljive bolezni so v Sloveniji in svetu, poleg raka, med vodilnimi vzroki za smrt. Čezmerno uživanje soli v prehrani je eden od dejavnikov tveganja za povišan krvni tlak, kar lahko vodi v možgansko kap in druge bolezni.
Spodbuden trend pri moških
Odrasli prebivalci Slovenije v povprečju še vedno za dobrih 130 odstotkov presegamo še priporočeno dnevno količino soli. V zadnjih desetih letih so strokovnjaki v javnem zdravju sicer vložili veliko truda v zmanjševanje zaužite soli pri prebivalcih. Podatki nacionalnih raziskav že kažejo spodbuden trend zmanjševanja uživanja soli, še posebej pri moških, pri katerih se je v obdobju med letoma 2007 in 2012 vnos soli zmanjšal za 9,8 odstotka. Ženske že sicer zaužijejo manj soli, trend zmanjševanja pa je nižji v primerjavi z moškimi. Tretjo nacionalno raziskavo načrtujejo prihodnje leto.
Čezmeren vnos soli v prehrani je sicer posledica prekomerne uporabe soli v živilih, kot so kruh in krušni izdelki, mesni izdelki, vložena zelenjava in siri, ter slanosti predpripravljenih in pripravljenih izdelkov. Poleg tega je čezmeren vnos soli tudi posledica pretiranega soljenja obrokov v gostinski ponudbi in pri drugih ponudnikih hrane ter dosoljevanja že dovolj slane hrane pri mizi. Tudi doma lahko pripravimo preslane obroke. Med pripravo in predelavo je nekaterim živilom sol velikokrat dodana samo zaradi izboljševanja okusa. V takih primerih gre za nepotreben dodatek, ki bi ga bilo treba zmanjšati na najmanjšo vrednost, priporočajo na NIJZ.
Približno osem tednov postopnega nižanja slanosti jedi je potrebnih, da se nam bodo določene jedi zaradi slanosti zdele skoraj neužitne, hkrati pa bomo začutili več različnih okusov sestavin jedi in njihovih odtenkov.
Največji vir soli: kruh, salame, hrenovke
V prehrani Slovencev so med kupljenimi izdelki največji vir zaužite kuhinjske soli kruh in krušno pecivo, mesni izdelki, ki so, kot poudarjajo na NIJZ, v prehrani Slovencev prepogosto na dnevnem jedilniku - denimo salame, suho meso, klobase in hrenovke, ter siri in vložena zelenjava. Tudi prehranjevanje izven doma je eden od pomembnih dejavnikov čezmernega uživanja soli, saj že posamezne jedi, kot je denimo pica, lahko vsebujejo tudi petkratno količino priporočenega dnevnega vnosa soli, opozarjajo na NIJZ. Dostopnost soli na mizi je navada, ki jo najhitreje lahko opustimo in s tem pripomoremo k zmanjševanju vnosa soli.
Na NIJZ svetujejo, da uživamo v naravnih okusih hrane. Vsakodnevno uživajmo dovolj zelenjave in sadja, ki vsebujeta veliko kalija, s tem pa “nevtraliziramo” učinek soli. Na embalaži živil preberimo podatke o hranilni vrednosti in se seznanimo, koliko soli je v izdelku. Kupujmo manj slani kruh. Redko in v manjših količinah uživajmo prekajeno meso in mesne izdelke. Pri ponudnikih hrane opozorimo na slanost jedi, večina ponudnikov se rada prilagodi željam gostov. Že pripravljeno hrano prej poskusite, preden jo dosolite. Za izboljšanje okusa uporabljajmo sveža ali posušena zelišča in začimbe. Izogibajmo se predpripravljeni in predelani hrani, ki praviloma vsebuje veliko soli (hitra hrana, paštete, konzervirane jedi, mesni izdelki). Izogibajmo se instantnim juham, jušnim kockam in slanim omakam.
Nekatera živila so po naravi bolj slana (denimo siri, vložena zelenjava in pršut), zato dnevno prehrano prilagodimo tako, da vnos soli ne bo pretiran. Obrokom dodajmo več zelenjave, tekočine in vlaknin.
Izberimo jodirano sol
Ko izbiramo sol za domačo kuhinjo, je pomembno, da izberemo jodirano sol. Taka sol je namreč vir joda, ki je nujen za delovanje ščitnice in ga je zaradi geografskih vzrokov v našem okolju in s tem tudi v prehrani sicer premalo, poudarjajo na NIJZ.
Sol je naravni ojačevalec okusa in na določeno slanost se posameznik navadi, zato se mu manj slane jedi zdijo brez okusa. Vendar se s postopnim nižanjem slanosti jedi spremeni tudi okus. Približno osem tednov postopnega nižanja slanosti jedi je potrebnih, da se nam bodo določene jedi zaradi slanosti zdele skoraj neužitne, hkrati pa bomo začutili več različnih okusov sestavin jedi.
Zelišča in začimbe so koristne sestavine živil s številnimi zaščitnimi snovmi, zato jih uporabljajmo pri pripravi mesa, zelenjave, testenin ... Cele, zrnate začimbe, kot so lovor, poper in brinove jagode, dodajamo jedem na začetku kuhanja, da pravočasno izločijo svojo aromo, medtem ko narezane, mlete začimbe dodamo deset minut pred koncem kuhanja, svetujejo na NIJZ.
