Lastna svoboda in svoboda drugih
Poleg urejenih plaž Primorci radi obiskujejo delno urejene ali divje, a obljudene. Na plaži mora, skladno s splošnimi civilizacijskimi, higieničnimi in drugimi normativi, veljati red, ki zajema spoštovanje drugih in ki vsem omogoča določeno mero higiene ter zasebnosti. Vse to se poruši, če se pojavi nevestni, malomarni lastnik s štirinožnim ljubljencem. Tudi letos se to mnogo kje pogosto dogaja.
Na eno takšnih napol urejenih plaž v slovenski Istri vodi asfaltirana cesta, premore gostinski objekt in območje za kopalce. Obiskujejo jo tudi ljudje s hišnimi ljubljenci, zlasti s psmi.
Pozornost zbujajo zlasti tisti, ki se skušajo z avtom pripeljati domala do dostopa v morje. Če jih spremlja še pes, morda celo dva, in to velike pasme, se najpogosteje red in spoštovanje zasebnosti preostalih praviloma porušita. Dogaja se namreč, da lastnik psom dovoli, da se takoj po prihodu žival ponesnaži. Ob tem - kot velevajo predpisi - lastnik za svojim kosmatincem iztrebkov ne pospravi, temveč jih pusti kar tam, kjer se je žival podelala.
Urejene plaže, kjer psi in druge živali nimajo vstopa, so: kopališče Žusterna, mestna plaža v Kopru, plaža v Adrii Ankaran, Debeli rtič, Simonov zaliv, Svetilnik v Izoli, urejena Krkina plaža v Strunjanu, glavna plaža v Portorožu, hotelske plaže v Portorožu, Fijesa in mestna plaža v Piranu.
Da bo mera malomarnosti in kršenja pravil o spoštovanju drugih ljudi še bolj polna, psa ne da na povodec, temveč mu dovoli, da se kosmatinec nekontrolirano sprehaja med ostalimi kopalci, med katerimi so tudi majhni otroci. To pa je lahko že tudi nevarno, saj je obnašanje živali v takšni pasji vročini, med neznanci, sila nepredvidljivo. Tudi opozorila po navadi ne zaležejo, saj se lastnik najpogosteje izgovarja s stavkom: “Naš pes ni še nikogar ugriznil in je zelo prijazen.”
Znano je, da veljajo na turističnih območjih natančna pravila za štirinožce. Z njimi ljudi med drugim seznanjajo receptorji v kampih, hotelih, v turističnih informativnih pisarnah. Med drugim je predpisano, da mora lastnik psa sprehajati na povodcu, po iztrebljanju za njim nesnago pospraviti in odvreči v posebej za to namenjene zabojnike. Če teh ni na voljo, mora lastnik iztrebke primerno pospraviti in zavreči v druge vrste smetnjakov, nikakor pa pustiti na planem.
Omenimo še, da preostale kopalce zelo moti in se jim celo gabi kopanje v morju, kjer se namaka tudi pes. Ti kraji, kjer se smejo kopati tudi psi, so posebej določeni, javne plaže pa so namenjene le ljudem.
Lastniki psov so se bržkone razveselili tako imenovane pasje plaže v Izoli, ki je primerno označena, a tudi tam ji domačini nasprotujejo prav zato, ker se tik nje kopajo ljudje, tudi z majhnimi otroki. Izolska občina snuje tudi odlok, ki bo natančno predpisal javne površine, kjer lastniki psov ne bodo smeli sprehajati.
Predpise je treba spoštovati, žal pa obnašanje nekaj nevestnih posameznikov živali meče slabo luč tudi na tiste, ki so kulturni in vestni ter skrbijo za primerno vzgojo in obnašanje svojih hišnih ljubljencev na javnih krajih. Takšni lastniki v primeru, ko obiščejo delno urejena in divja kopališča, dosledno skrbijo, da njihov kosmatinec ne moti nikogar. Prav to svetuje tudi eden izmed priročnikov o vzgoji psov, ki prisega na svobodo živali, vendar v takšni obliki, da ta svoboda ne moti nikogar drugega, nikomur ne povzroča škode in omogoča, da sta lastnik in pes v okolici sprejeta.
Mag. JANEZ PIŠOT,
dr. vet. med.
