Leteči črni razbojniki
Jesen je tu, sadovnjaki so obrodili, vinogradi so polni grozdja, ljudje hitijo s trgatvijo, da bi pridelke čim prej spravili v kleti. Ob obilici slastnih sadežev se pojavljajo živali, ki se hranijo z njimi, zato se pridelovalci jezijo, da jim povzročajo škodo.
Letošnjo jesen se vinogradniki z večjo skrbjo ozirajo v nebo, saj bi moralo grozdje še malce dozoreti, da bi bilo slajše, deževje pa pospešuje gnitje že na trtah. Hkrati se pridelovalci bojijo velikih jat črnih ptičev, ki se spuščajo v vinograde in v kratkem oberejo toliko grozdja, da ga le malo ostane za trgatev.
Škorci se pojavljajo tudi pri nas, pokljuvajo vse, kar se jim ponuja. To so znani kradljivci in sladkosnedi. Zato jih večina dojema kot ptičjo nadlogo, saj oktobra in novembra na tisoče teh ptic na roparskih poletih naredi nemalo škode na sadnem drevju, v vinogradih in tudi v oljčnikih.
Škorci spadajo v rod ptic pevk, v družino škorci (Sturnidae). V Evropi poznamo rožnatega škorca (Pastor roseus) in navadnega škorca (Sturnus vulgaris).
Velik je tako kot kos, ima dolg, koničast kljun, kratek rep rjave, črnikaste ali črne ter rožnate barve, dolge peruti. Hrano išče na tleh (polže, črve in njihove ličinke). Hrani se tudi s ptičjimi jajci in mladiči, z majhnimi ribami, kuščarji, žabami, grozdjem, češnjami, oljkami, figami in drugimi kmetijskimi pridelki.
Najbolj znana vrsta je navadni škorec. Pokrit je s črnkastim perjem, ki se purpurno lesketa. Jeseni in pri samcih je perje posuto z belimi pikami. Mladiči so bolj rjavkasti.
Škorec živi po vsej Evropi, od Islandije prek Italije, zahodnega Balkana do juga Grčije in nekaterih sredozemskih otokov. V Sloveniji tudi gnezdi. Med selivkami je spomladi najzgodnejši in nas jeseni med zadnjimi zapusti. Prezimujejo v severni Afriki, nekateri celo v južni Evropi.
Zadržuje se v parkih, vrtovih, v listnatih gozdovih, v naseljenih mestih, v velikih urbanih središčih (velemestih). V mestih prenočuje na drevju, čez dan išče hrano izven naselij, zvečer se vrača. Zgodaj spomladi se samci razkazujejo na zelo vidnih mestih in glasno pojejo. Gnezdi v drevesnih duplih, gostem drevju. Gnezdo gradi iz vejic, trave, suhljadi. Znotraj ga postelje s travo, vlakni in perjem. Samica od aprila do junija znese tri do deset svetlomodrih jajc. Valita izmenično samec in samica, 12 do 14 dni. Življenjska doba povprečna traja do tri leta.
Zlasti jeseni se škorci zbirajo v velike jate. Ure in ure letajo, se dvigujejo v zrak in izvajajo prave vragolije. Proti večeru se pričnejo spravljati k počitku, pri tem pa močno vreščijo. Zato so za mnoge moteči. Še bolj pa jih ne marajo zato, ker s svojimi iztrebki onesnažujejo okolje, tudi avtomobile, fasade ... Trušč je nadležen posebej v zlasti v bližini šol, hotelov, domov ostarelih, bolnišnic. Za zaščito lahko uporabimo različne mehanske ovire, mreže, odganjalce, strašilne naprave in drugo. Pa vendar gre za ljubko ptico. Moteča je tudi zato, ker človek pretirano posega v naravo in njeno naravno okolje, v mestih pa nima naravnih sovražnikov. Mag. JANEZ PIŠOT,
dr. vet. med.
