Majhen, a nevaren
Od pomladi do jeseni prežijo v naravi na človeka klopi, ki lahko botrujejo resnim okužbam. Ena najhujših je klopni meningoencefalitis, sledi mu obolenje za boreliozo. Slovenija je v vrhu na seznamu držav z okuženimi klopi, ki prežijo tudi na Primorskem.
Ena od učinkovitih metod zaščite je tudi cepljenje.
Klopni meningoencefalitis (KME) je resno obolenje osrednjega živčnega sistema, ki se najpogosteje na človeka prenaša z vbodom okuženega klopa.
Okužba pa se lahko prenese v organizem človeka tudi s pitjem okuženega nepasteriziranega mleka, zlasti kozjega, ali mlečnih izdelkov, sporočajo iz ljubljanske infekcijske klinike.
Klopi oživijo ob otoplitvi, zato so okužbe pri nas najpogostejše od pomladi do jeseni. Slovenija je glede na obolevnost za KME v vrhu evropskih držav. Infektologi svetujejo cepljenje, ki je po njihovi oceni edina učinkovita zaščita pred to boleznijo. Cepijo v vseh enotah regionalnih zavodov za zdravstveno varstvo, na Primorskem v Kopru in Novi Gorici.
Pri nas je cepljenje obvezno za ljudi, ki delajo v poklicih, ki vsebujejo delo v naravi in obiske na terenu. Za preostale je cepljenje priporočljivo, še zlasti za kmetovalce in ljudi, ki pogosto hodijo v gozdove in na travnike.
Meningoencefalitis se po navadi prične razvijati teden dni po vbodu klopa in ga spremlja povišana telesna temperatura. Pridružijo se ji slabo počutje, bolečine v mišicah in glavobol.
Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki jo znova spremlja visoka temperatura, močan glavobol, hkrati pa še tresenje, motnje zavesti in zbranosti, včasih lahko pride do ohromitve. Odstotek obolelih umre.
Ta bolezen lahko pusti trajne posledice. Mednje sodijo močni glavoboli, vrtoglavice, pareze, ohromelost, motnje sluha, zmanjšana sposobnost za koncentracijo, depresija in motnje razpoloženja ter motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema.
Bolezen zdravijo v bolnišnici, po navadi pa obolelemu tudi po zdravljenju zmanjša kakovost življenja - lahko je trajno nesposoben za opravljanje neke vrste dela. Bolezen ima običajno težji potek pri starejših bolnikih. KME ima nevrološke posledice tudi pri otrocih. Pri nas se zoper okužbo s klopom cepi le okrog dvanajst odstotkov ljudi, kar je po oceni zdravnikov občutno premalo.
Prof. dr. Franc Strle, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskegakliničnega centra, pravi: “Klopni meningoencefalitis je resna, vendar pri nas še vedno podcenjena bolezen, ki lahko pusti neugodne posledice na zdravju. Zaradi dolgotrajnega zdravljenja in rehabilitacije je tudi veliko finančno breme. Po nedavno objavljenih podatkih se največ obolelih zaradi KME v Sloveniji z virusom KME okuži med preživljanjem prostega časa v naravi. Ker smo na pragu toplih dni, ko bodo aktivni tudi klopi, ki prenašajo povzročitelje različnih bolezni in lahko ogrožajo zdravje, svetujem previdnost in primerno zaščito zoper klope. Hkrati bodite previdni tudi, ko gre za uživanje nepasteriziranega mleka, ki je prav tako lahko krivec za prenos okužbe z virusom KME.”
Zdravniki svetujejo vsem, ki bi se radi cepili, naj se po prvi odmerek odpravijo še pred pričetkom toplejšega obdobja. Drugi odmerek sledi prvemu po enem mesecu, tretji pa čez pol leta ali leto. Poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, kasneje pa na vsakih pet let. JA
