Majhne pršice, veliko težav
Pršice, manj kot milimeter velike živali, poseljujejo vse površine v stanovanju. Največ jih je tam, kjer se najpogosteje zadržujemo. Te, domala nevidne živali, so lahko vzrok za velike težave z zdravjem na dihalih in za pojav astme, zato jih zatiramo s temeljito higieno.
Poglavitna hrana pršic so majhne luske človeške kože, ki jih je največ v posteljnih vzmetnicah, na rjuhah in posteljnini. Raj za pršice so talne obloge, preproge, sedežne garniture, zavese in plišaste igrače. Njihovi iztrebki so alergeni in so sestavina hišnega prahu.
Na razvoj pršic pomembno vpliva temperatura v prostoru, za preživetje potrebujejo visok odstotek vlage. Pojav pršic je bolj verjeten v vlažnih prostorih, kjer je vlažna mikroklima. Manj jih je v hladni mikroklimi in tam, kjer so prostori ogrevani in je tudi zrak bolj suh. Ko upade odstotek vlage pod 50, je pršic malo.
Da se v stanovanju ne bi razvile pršice, redno izvajamo ukrepe, ki niso dragi in jim je vsakdo kos. Pršice uspešno zatiramo že, če zamenjamo način ogrevanja in poskrbimo za nekoliko višjo temperaturo in za boljše kroženje zraka s primerno ventilacijo.
V veliko pomoč so nove tehnologije pri izdelavi oken, zatesnitev oken in vrat, odzračevanje, še posebej v kopalnicah, pralnicah in sanitarijah.
Vendar pa pršic nikjer ne moremo povsem odstraniti, lahko pa njihovo število omejimo. V pomoč je uporaba posebnih prevlek za vzmetnice in vzglavnike, ki jim preprečijo prehod. Ob tem je treba zaščititi vsa ležišča v prostoru. Odeje in blazine naj bodo narejene iz sintetičnih materialov, ne iz perja ali volne. Biti morajo pralne pri temperaturi 60 stopinj Celzija. Temperatura nad 55 stopinj Celzija namreč skoraj povsem pokonča pršice, pri pranju na 50 stopinjah pa preživi polovica pršic.
Posteljnino moramo preoblačiti vsaj enkrat na teden, zaželeno je celo pogosteje. Iz spalnice odstranimo preproge in druge tekstilne talne obloge, pa tudi zavese, oblazinjeno pohištvo in plišaste igrače. Te redno peremo na temperaturi 60 stopinj Celzija, ali pa jih najprej zamrznemo, nato pa operemo v hladni vodi.
Sesanje prahu ne odstrani živih pršic. Klasični sesalniki pri izpuhu spuščajo drobne delce prahu, zato se med sesanjem močno poveča koncentracija alergena v zraku. Primerni so sesalniki s posebnim filtrom za drobne delce (HEPA).
Pohištvo čistimo z vlažno krpo. Sedežne garniture naj bodo iz usnja, umetnih in takšnih materialov, kjer se pršice ne morejo zadrževati in razvijati.
Relativna vlažnost zraka v prostoru naj bo pod 50 odstotkov (vsaj v spalnici). Uporaba vlažilcev zraka in parnih sesalcev ni priporočljiva (čezmerna vlaga v prostoru ustvarja ugodne razmere za plesni in pršice). Temperatura prostorov naj ne presega 21 do 22 stopinj Celzija. Stanovanja moramo pogosto zračiti.
Sredstva, ki ubijejo pršice, uporabljamo za čiščenje sedežnih garnitur in talnih oblog, vendar akaricidi ubijajo pršice, ne delujejo pa na njihove alergene. Ti alergeni so zelo topni v vodi, zato jih uspešno odstranimo s pranjem z vročo vodo. Že dolgo vemo, da obstaja povezava med alergeni pršic in pojavom bolezni na koži, zlasti pa na dihalih, razvije se lahko astma.
O pršicah je veliko podatkov, ostaja pa še nekaj neznank. Veliko raziskav se posveča razmerju med temperaturo in vlago, pa tudi vplivom pršic na zdravje.
Mag. JANEZ PIŠOT,
dr. vet. med.
