Majhni črni krvosesi prežijo v zelenju
Majhen ugriz klopa lahko povzroči velike težave z zdravjem in obolelemu celo spremeni življenje. Lymska borelioza in klopni meningoencefalitis (vnetje možganskih ovojnic) sta zelo nevarni in težki bolezni, zato se splača pred odhodom v naravo primerno zaščititi pred klopi.
Po podatkih nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in njihovih primorskih regijskih enot so klopi v Sloveniji lahko okuženi z virusom klopnega meningoencefalitisa in z Lymsko boreliozo. Na Primorskem je slika malce drugačna - povsod so klopi lahko okuženi z Lymsko boreliozo, v štirih obalnih občinah pa še niso okuženi z virusom meningoencefalitisa.
Zdravniki opozarjajo, da lahko klopa staknemo domala povsod, tudi na travnati plaži, na travnikih, v parkih in gozdovih. Zato zdravniki svetujejo previdnost. Vsakdo bi se moral po obisku v naravi temeljito pregledati po celem telesu - po vratu, za ušesi, na lasišču, hrbtu, okrog pasu, po rokah in nogah.
Klop preži v travi in na koncih listov in si utre pot do sesanja krvi tam, kjer je koža najtanjša: za ušesi, na pregibu kolen in rok, na vratu, na predelu narta, v dimljah, na lasišču, na trebuhu in okrog pasu. V gozd pojdite oblečeni v svetla oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami in primerno obuti. Po po prihodu domov se slecite v kopalnici, oblačila operite in temeljito preglejte celotno telo, tudi s pomočjo ogledal.
Treba je sleči in oprati vso obleko in se temeljito stuširati. Ko opazimo klopa, ga moramo previdno nemudoma odstraniti iz kože in paziti, da ga ne odtrgamo. Ko se podamo v naravo, je treba kožo prej namazati z repelenti, telo pa zaščititi s svetlimi oblačili - z dolgimi rokavi in hlačnicami, zataknjenimi v višjo obutev.
Klopni meningoencefalitis
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema. Na mestu vboda klopa praviloma ni opaznih sprememb na koži. Bolezen običajno poteka v dveh fazah. Prva nastopi kakih sedem dni po ugrizu klopa. Poteka podobno kot pri gripi (slabo počutje, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol). Nekaj dni do tri tedne zatem sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, nastopi lahko celo nezavest.
V Evropi je več naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa. Okuženo območje se razprostira od Skandinavije čez Poljsko, Nemčijo, Češko, Slovaško, Avstrijo, Madžarsko, Slovenijo in Hrvaško. V Sloveniji so okuženi klopi predvsem v gozdovih Gorenjske in Štajerske, na Notranjskem, Kočevskem in novomeškem območju, zadnja leta vse bolj tudi povsod, kjer klopov v preteklosti ni bilo. Mednje sodijo območja postojnske, ilirskobistriške, sežanske občine in Goriška. Z Lymsko boreliozo so klopi lahko okuženi po vsej državi - tudi na Primorskem.
Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze (otrplost in zategnjenost mišic), pa tudi trajno ohromelost. Klopni meningoencefalitis je v redkejših primerih tudi smrtonosna bolezen (umre v povprečju do dva odstotka odraslih bolnikov).
Zoper to okužbo se lahko cepimo. Cepljenje je obvezno za vse, ki se že zaradi narave dela veliko zadržujejo v naravi. Lahko se cepi vsakdo, ki to želi, vendar mora cepljenje plačati iz lastnega žepa. Potrebni so trije odmerki cepiva.
Lymska borelioza
Klopi prenašajo tudi Lymsko boreliozo. Za razliko od klopnega meningoencefalitisa zoper boreliozo ni cepiva. Bolezen zdravijo z antibiotiki.
Z boreliozo so lahko okuženi klopi po vsej državi. Bolezen običajno poteka v treh fazah. Začne se z značilnimi spremembami na koži, ko se na mestu vboda klopa po treh do 32 dneh pojavi neboleča rdečina, ki se počasi širi. Rdečina v sredini zbledi. Običajno gre za eno spremembo na koži, lahko pa se pojavijo tudi rdeče lise na več mestih. Rdečina lahko izgine tudi brez zdravljenja, vendar tedaj okužba prodira v organizem. V drugem in tretjem obdobju bolezni (več mesecev ali celo let po okužbi) nastopi prizadetost organov ali organskih sistemov - kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca.
Bolezen ugotovijo na podlagi tipičnih kožnih sprememb in s pregledom krvi. Pomembno jo je ugotoviti v začetni fazi, poudarjajo zdravniki. Mesto, kjer je bil prisesan klop, je treba opazovati še vsaj deset dni po odstranitvi. Če opazimo rdečino, ki se širi in postaja v sredini svetla v obliki kolobarja, je treba takoj k zdravniku, da predpiše ustrezno zdravljenje z antibiotikom, ki praviloma prepreči nadaljnji razvoj bolezni.
Kako odstraniti klopa?
Klopa, ki je pritrjen na kožo, previdno odstranite s pomočjo pincete, s katero klopa primite čim bliže koži. Nato ga odločno potegnite iz kože, kožo pa umijte z milom in toplo vodo. Klopa ne zmečkajte (tedaj se prav tako lahko okužite), temveč ga odvrzite v koš za gospodinjske odpadke.
Za odstranjevanje klopov ne uporabljajte mazil, krem, lakov za nohte, petroleja ali kar koli drugega. Čim hitreje klopa opazite in pravilno odstranite, manjša je možnost okužbe. Če klopa odtrgate ali zadušite, je možnost okužbe znatno večja, saj tedaj v podkožje izbrizga okuženo slino in nas okuži. Če niste vešči odstranjevanja klopa, naj ga čim prej odstrani zdravnik.
JA