Med nosečnostjo je alkoholu izpostavljen vsak deseti novorojenček

Alkohol, ki ga zaužije nosečnica, skozi posteljico prehaja v krvni obtok ploda. Pri njem lahko doseže enako ali celo višjo koncentracijo kot v krvi nosečnice, v njegovem telesu pa ostane dlje časa, saj še nima enake sposobnosti presnove kot odrasel človek. Alkohol lahko poškoduje razvijajoče se možgane in druge organe ter poveča tveganje za spontani splav, mrtvorojenost, prezgodnji porod, nizko porodno težo in nenadno smrt dojenčka. Je tudi edini vzrok za spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD).

Prvi nacionalni podatki

Slovenija doslej ni imela nacionalno reprezentativnih podatkov o rabi alkohola med nosečnostjo. Raziskava Ocena prevalence rabe alkohola in prepovedanih drog med slovenskimi nosečnicami, ki so jo zaključili letos, je tako prvič ponudila zanesljivejši vpogled v razsežnost pojava. Projekt je potekal med letoma 2023 in 2026, v njem pa so sodelovali UKC Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

“Večina žensk med nosečnostjo pitje alkohola in rabo konoplje opusti ali občutno zmanjša, vendar je izpostavljenost otrok tem snovem še vedno previsoka,” pravi doc. dr. Jana Lozar Krivec, vodja raziskave s Kliničnega oddelka za neonatologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.

Raziskovalci so za ugotavljanje izpostavljenosti uporabili več metod. Poleg vprašanj, na katera so odgovarjale nosečnice, so analizirali tudi presnovke alkohola v mekoniju oziroma prvem blatu novorojenčka. Prav primerjava obeh virov je razkrila pomemben razkorak.

Če je alkohol predstavljen kot običajen del druženja, praznovanja in sprostitve, je tudi odločitev za abstinenco v nosečnosti lahko težja.

Foto: Profimedia

“Delež žensk, ki so same poročale o pitju alkohola med nosečnostjo, je bil precej nižji od deleža, ki ga je pokazala laboratorijska analiza,” je pojasnila dr. Sandra Radoš Krnel z NIJZ. To kaže, da je pitje alkohola med nosečnostjo pogosto prikrito. Razlogi za to so lahko različni, od družbenega pritiska in normalizacije alkohola do pomanjkljivega zavedanja o njegovih tveganjih. Prav zato so po mnenju strokovnjakov pomembni podatki, pridobljeni z različnimi metodami, saj po besedah raziskovalke “omogočijo zanesljivejšo oceno in boljšo podlago za načrtovanje preventivnih programov”.

Pomemben je odprt pogovor

Pri preprečevanju izpostavljenosti alkoholu ima pomembno vlogo tudi zdravstveni sistem. Nosečnica mora imeti možnost, da o svojem pitju spregovori brez strahu pred obsojanjem. “Ustvarjanje okolja zaupanja ter odprt pogovor o pitju alkohola med ginekološkimi pregledi omogočata bolj učinkovito zgodnje prepoznavanje tveganega pitja, pravočasno podporo nosečnici in ustreznejšo obravnavo matere in otroka,” poudarja dr. Tadeja Hočevar z NIJZ.

NIJZ ob tem opozarja, da po sedanjih spoznanjih v nosečnosti ni znane varne količine alkohola. Prav tako niso problematične zgolj določene vrste alkoholnih pijač – tveganje je povezano z alkoholom kot takim. Najbolj varna izbira za zaščito otroka je zato abstinenca skozi celotno nosečnost.

Posledice niso vedno vidne takoj

Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom ne pomeni, da bo otrok nujno imel opazne zdravstvene težave. Alkohol ne prizadene vseh otrok in tudi posledice niso pri vseh enake. Prav to je eden od razlogov, da je spekter fetalnih alkoholnih motenj težko prepoznati.

Pri nekaterih otrocih so lahko prisotne značilne telesne značilnosti, pri drugih pa so težave predvsem na področju razvoja možganov, vedenja in učenja. Prizadeta so lahko različna razvojna področja – od govora in jezika do spomina, matematičnih sposobnosti, pozornosti, izvršilnih funkcij, socialnih veščin in čustvene zrelosti.

Alkohol, ki ga zaužije nosečnica, skozi posteljico prehaja v krvni obtok ploda, v njegovem telesu pa ostane dlje časa, saj še nima enake sposobnosti presnove kot odrasel človek.

Foto: Unsplash

Težave se lahko pokažejo že v predšolskem obdobju, lahko pa postanejo bolj očitne šele ob vstopu v šolo, ko se od otroka pričakujejo večja zbranost, samostojnost in sposobnost učenja. Pri nekaterih se težave nadaljujejo tudi v odrasli dobi. “Pri obravnavi takih otrok so pomembne zgodnje intervencije, s katerimi otroka opremimo z znanji in veščinami za čimbolj samostojno in kakovostno življenje,” opozarja dr. Tanja Loboda s Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.

Obravnava je odvisna od težav posameznega otroka. Vključujejo se lahko različni strokovnjaki, med drugim zdravstveni delavci, psihologi, specialni in rehabilitacijski pedagogi, fizioterapevti, delovni terapevti, logopedi, učitelji in socialni delavci. “Pomembna je obravnava celotne družine,” poudarja Loboda.

Odgovornost širša od nosečnice

Strokovnjaki ob tem opozarjajo tudi na širši družbeni odnos do alkohola. Nosečnost namreč ni ločen pojav od okolja, v katerem živimo, in odnosa družbe do pitja. Če je alkohol predstavljen kot običajen del druženja, praznovanja in sprostitve, je tudi odločitev za abstinenco v nosečnosti lahko težja.

Na to opozarja tudi Manca Kozlovič iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, ki kot enega od izzivov izpostavlja normalizacijo pitja alkohola. Posebej problematične so po njenem mnenju vsebine na družbenih omrežjih, kjer je pitje predstavljeno kot nekaj običajnega tudi v času nosečnosti.

Za strokovnjake je zato ključno, da se odgovornost za nosečnost brez alkohola ne prelaga zgolj na žensko. Pomembni so podpora partnerja in okolice, dostop do verodostojnih informacij ter zdravstvena obravnava, v kateri je mogoče o alkoholu govoriti odkrito.

Letošnja raziskava tako poleg podatka o razsežnosti izpostavljenosti prinaša tudi pomembno izhodišče za nadaljnje preventivno delo. Kot poudarjajo na NIJZ, je pitje alkohola med nosečnostjo mogoče v celoti preprečiti. Vsaka nosečnost brez alkohola pomeni večjo možnost za zdrav razvoj otroka.