Mediteranska kuhinja - garant zdravja
Zdravniki in strokovnjaki za prehrano priporočajo mediteranski jedilnik, saj so številne študije potrdile, da krepi zdravje, zmanjšuje nevarnost za pojav srčno-žilnih obolenj in uravnava vrednost holesterola v krvi v normalnih vrednostih. Mediteranska kuhinja je postala cenjen svetovni prehranjevalni trend. Ali se domačini ravnamo po njej ali prisegamo na mastno, nekakovostno hrano? Glede na to, da smo del sredozemske pokrajine, bi njena prehrana morala postati nepogrešljivi del naše kuhinje.
Zelo malo mesa, veliko kuhane zelenjave, svežih solat, agrumov in drugega svežega sredozemskega sadja, nemastne ribe in plodovi iz morja, oljčno olje, občasno košček kakovostnega kravjega, ovčjega ali kozjega sira, ob kosilu in večerji kozarček kakovostnega rdečega vina, uživanje navadne vode čez dan ... Vse to so po znanstvenih raziskavah temelji za krepitev in ohranjanje zdravja.
Mediteranski model prehrane je domala že polvegetarijanski, saj glavnino mesa nadomeščajo ribe in občasno plodovi iz morja, od maščob pa je v uporabi le zdravo, hladno stiskano ekstra deviško oljčno olje, ki premore zdrave, torej nenasičene maščobne kisline. Obvezna sestavina sta tudi sveža zelenjava in sadje.
Raziskave, opravljene na Kreti in v Franciji, so dokazale, da je življenjska doba prebivalcev na teh območjih daljša od prebivalcev v notranjosti, ki se prehranjujejo praviloma z obilno, prekalorično, težko hrano, z rdečim mesom in nezdravimi maščobami.
Organizem dobi s svežo zelenjavo in sadjem dovolj balastni snovi, vitaminov in drugih zaščitnih snovi. Različne vrste zelene solate, limone, pomaranče, grenivke, mandarine, kivi, fige, mandeljni, grozdje, paradižnik, brokoli, zelje so živila, bogata z zaščitnimi snovmi za organizem. Oljčno olje je največji naravni vir mononenasičenih maščobnih kislin, ki so pomembne za uravnoteženost maščob v krvi. Mediteranska prehrana je nizkokalorična, vsebuje malo holesterola in veliko balastnih snovi, je vir vitaminov, med drugim vitamina C v kombinaciji z bioflavonoidi, vir beta karotena, vitamina E in omega-3 maščobnih kislin, ki jih sicer s celinsko prehrano ne dobimo v dovolj veliki količini.
Tudi uživanje rdečega vina v mali količini pripomore k boljšemu zdravju. Polifenoli, ki jih to vino vsebuje, so dober vir antioksidantov. Dva kozarčka na dan ugodno delujeta na zdravje in ne izzoveta problemov zaradi odvisnosti od alkohola.
Poleg tega pa vsebuje mediteranska prehrana tudi žitarice in njihove proizvode (najbolje polnovredne), riž, kruh in testenine. Obroku dodajte rezino kruha ali 30 gramov koruznih kosmičev ali pol skodelice testenin ali pol skodelice kuhanega riža. Vsak dan uživajte zelenjavo in sadje, pa tudi manjšo količino mleka ali mlečnih proizvodov.
Nekajkrat na teden jejte stročnice, perutnino, ribe, polento in jajca, le nekajkrat na mesec pa rdeče meso. Sladkarije naj bodo bolj izjema kot pravilo. Uporabljajte naravno morsko sol v majhni količini, namesto sladkorja pa med.
Temeljne jedi naj bodo črni kruh, oljčno olje, ribe, morski plodovi, mlečni izdelki, perutnina, pršut, čebula, testenine, grah, blitva, agrumi, sveže začimbe. Občasno smete použiti nekaj suhega sadja, medu in oreškov.
