Mešanje alkohola z drugimi snovmi je lahko tudi usodno
Zadnji konec tedna pred začetkom pouka so na ljubljanski pediatrični kliniki sprejeli sedem opitih mladoletnikov. V ljubljanskem kliničnem centru opozarjajo, da je veliko sprejemov v bolnišnico zlasti v času množičnih prireditev za mlade.
Z zapleti, povezanimi z alkoholom, se skozi vse leto soočajo na internistični prvi pomoči in v centru za zastrupitve interne klinike, pa tudi, kar je še posebej skrb vzbujajoče, na pediatrični kliniki. V enem letu sprejmejo po podatkih kliničnega centra na internistični urgenci 27 pacientov, ki so zaradi alkohola resneje ogroženi. Opazujejo jih 24 ur in jih nato, če ni dodatnih zapletov, odpustijo v domačo oskrbo. Praviloma gre za paciente, ki poleg alkohola zaužijejo še zdravila in druge snovi. Do konca letošnjega avgusta so na pediatrični kliniki sprejeli že 45 opitih mladoletnikov.
Natančnih podatkov ni
V Sloveniji ni natančnih statističnih podatkov o zastrupitvi z alkoholom (etanolom). Po splošnih ocenah približno tretjina opitih ne poišče ali ne potrebuje zdravniške pomoči, tretjino obravnavajo ambulantno, tretjino pa v bolnišnicah. Vzroki za sprejem v bolnišnico so hude motnje zavesti, kombinirana zastrupitev z alkoholom in drogami oziroma psihoaktivnimi zdravili, poškodbe glave ter zapleti zaradi zastrupitve, kot so aspiracijska pljučnica, vnetje trebušne slinavke, krvavitve, podhladitve in spolne zlorabe.
V ljubljanskem kliničnem centru opozarjajo, da je izredno pomembno, da se starši s svojimi otroki odkrito pogovarjajo o posledicah pitja alkohola. Mladostnik lahko že zaradi enkratne opitosti doživi škodo, ki ga spremlja vse življenje - na primer poškodbo glave, posilstvo, občutek zaznamovanosti in sramu pred prijatelji. Pod vplivom alkohola lahko mladoletnik, pa tudi odrasel človek, izgubi samokontrolo in se mimogrede zaplete v nesporazum ali celo fizično obračunavanje z drugim.
Na enako količino alkoholne pijače se ljudje odzivajo različno, saj je učinek odvisen od več dejavnikov. Pri treh promilih (in celo več, kot kažejo primeri iz prakse) nekdo vozi avtomobil, drugi je pri enaki koncentraciji že v nezavesti. Na reakcije vplivajo količina in koncentracija zaužitega alkohola, sočasno jemanje zdravil, poživil ali drog, poškodbe glave, starost, telesna teža, spol, prehranjevanje in tudi morebitno redno uživanje alkohola. Pri alkoholikih je namreč učinek poznejši kot pri tistih, ki alkohol uživajo občasno ali zelo redko.
Mešanje alkohola z energijskimi pijačami, drogami in zdravili je lahko usodno. Ob sočasnem uživanju sta občutek pijanosti in utrujenosti manjša, zato lahko človek popije še več in ima občutek, da je povsem trezen. Dejansko pa to ne drži, saj so refleksi upočasnjeni, prav tako reakcije.
Najmlajša je imela komaj devet let
Na pediatrični kliniki se zadnja leta soočajo z večjim številom mladih, ki so tako opiti, da je nujen sprejem v bolnišnico. Skoraj ni konca tedna, da ne bi sprejeli vsaj enega, število narase v času množičnih zabav. Na kliničnem centru opozarjajo, da so mladi, ki prvič pijejo alkohol, zanj bolj dovzetni in že majhne količine lahko vplivajo na vedenje in zavest.
Po besedah strokovnega direktorja pediatrične klinike Rajka Kende je bila najmlajša, ki so ji morali pomagati zaradi zastrupitve z alkoholom, devetletna deklica. Ob tem opominja starše, da gre pri pitju alkohola pri mladoletnikih za resen problem. “Tega je preveč. Starši so prvi in najbolj odgovorni za vedenje svojih otrok. To so njihovi otroci in dolžni so jih pripeljati zdrave v odraslost,” poudarja Kenda. V prvi vrsti pa naj bodo starši zgled svojim otrokom. “Tako kot nikoli ne smemo z otrokom pri rdeči luči prečkati ceste in se potem čuditi, če to počne sam, velja enako tudi za alkohol,” še dodaja Kenda.
SILVA KRIŽMAN
