Mladostniki so lahka tarča
Kajenje škoduje zdravju, botruje mnogim težkim boleznim in smrti. Kljub temu skuša tobačna industrija, ki ji je cilj dobiček, v to odvisnost potegniti kar največ ljudi, zlasti mladih. Da je to res, opozarja tudi svetovna zdravstvena organizacija (SZO), ki tudi problem te vrste odvisnosti dosledno spremlja in skuša osvestiti čim več ljudi s pozivi, naj prenehajo kaditi - še zlasti mlade.
V Sloveniji kadi že petina petnajstletnikov, pa tudi med odraslimi delež kadilcev ni bistveno manjši kot pred petimi leti, odkar velja prepoved kajenja v javnih prostorih in na delovnih mestih.
Po uradnih podatkih SZO umre zaradi tobaka vsako leto po svetu že šest milijonov ljudi. Po strokovni oceni naj bi do leta 2030 zaradi posledic kajenja tobaka umrlo vsako leto že osem milijonov ljudi.
V Sloveniji to poletje mineva pet let od uveljavitve novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki je prepovedala kajenje v javnih in delovnih zaprtih prostorih, kajenje pa dopustilo zgolj v za to predpisanih kadilnicah. Zvišala se je tudi starostna meja za nakup tobačnih izdelkov - s petnajst na osemnajst let. Kljub zakonu pa uradni podatki dokazujejo, da se pri nas delež kadilcev ni bistveno zmanjšal.
Med osveščanjem in zaslužkom
Raziskave o kadilskih navadah potrjujejo, da so odrasli redni kadilci kar v 80 do 90 odstotkih začeli kaditi in postali s tem zasvojeni do konca adolescence. V Sloveniji vsako leto zaradi tobaka prezgodaj umre 19 odstotkov ljudi, starih 30 let in več. Tobak zakrivi vsako sedmo prezgodnjo smrt v starosti od 30 do 44 let in vsako tretjo prezgodnjo smrt v starosti od 45 do 59 let.
Po ugotovitvah SZO je tobačni lobi odločen tržiti in zaslužiti, zato si po vsem svetu prizadeva v vrtinec tobačne omame zvabiti čim več kupcev tobačnih izdelkov. SZO v sporočilih javnosti pogosto poudarja, da si tobačna industrija prizadeva kar se da upočasniti in onemogočiti izvajanje učinkovitih ukrepov za zmanjšanje porabe tobaka. Gre za načrtno, dobro organizirano in financirano dejavnost, ki zajema tudi politična sponzorstva, lobiranje, odnose z javnostmi, svetovanje, financiranje raziskovalnih ustanov, donacije ...
Tudi v nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) se opirajo na ugotovitve SZO in svarijo, da razmere pri nas niso prav nič drugačne. Zato si v IVZ pod okriljem zdravstvenega ministrstva s pomočjo vrste ukrepov prizadevajo zlasti zmanjšati število novih kadilcev, glede starejših pa za oblikovanje primernih oblik pomoči za zmanjšanje in odvajanje od kajenja. Ocenjujejo, da sta med temi ukrepi učinkovita omejitev dostopa do tobačnih izdelkov z višjimi trošarinami in davki ter zvišanje mejne starosti za njihov nakup. Dobre rezultate kaže tudi omejevanje kajenja v zaprtih javnih prostorih.
V ministrstvu vedo, da učinkovit nadzor nad tobakom in komercialni interes tobačne industrije nista združljiva. Na podlagi dosedanjih izkušenj vedo tudi, da so vsakič, ko poteka postopek za sprejem novih ukrepov v zvezi z nadzorom nad tobakom, tisti, ki te postopke sprejemajo, soočeni z lobiranjem tobačne industrije.
Druge, bolj prikrite oblike vpliva tobačne industrije so po ugotovitvah ministrstva donacije za socialne in kulturne programe, promocija nadomestkov, manipulacija in pritiski na medije ter diskreditacija raziskovalcev in ljudi, ki se ukvarjajo z nadzorom nad tobakom. Tobačna industrija se zelo hitro prilagaja novim prepovedim in omejitvam trženja ter promoviranju tobačnih izdelkov. Ob tem je vse bolj iznajdljiva, promoviranje je vse bolj zakrito.
Cilj so mladi
Po ugotovitvah domače stroke in analizah kadilskih navad po svetu so mladi ciljna skupina tobačne industrije, saj se mladostniki s tobakom najlaže zasvojijo. Razpolagajo namreč z bore malo informacijami o škodljivih vplivih kajenja na zdravje in življenje. Pa ne le to, mladi bodo tobačne izdelke tudi najdlje kupovali ... Po raziskavah med mladimi kadi tobak vse več deklet, v nekaterih okoljih jih je že več kot fantov - kadilcev. Mladostnice kadijo tudi zato, ker menijo, da bodo tako laže shujšale in ohranjale telesno težo.
V IVZ še posebej izpostavljajo, da so cilji njihovih ukrepov (zmanjševanje rabe tobaka in s tem bolezni ter smrti, povezanih s tobakom) v močnem nasprotju s cilji tobačne industrije. Za slednjo so še posebej zanimivi mladostniki, saj si kadilske navade praviloma oblikujejo prav v adolescenci - do 19. leta starosti.
Porast najstniških kadilcev
Pred petimi leti je uveljavitev prepovedi kajenja določila popolno prepoved v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih, dovoljeno je le v posebnih kadilnicah. Po uveljavitvi te novele je v Sloveniji pomembno upadel obseg izpostavljenosti tobačnemu dimu v vseh prostorih, delež kadilcev pa se ni bistveno znižal. Raziskave kažejo, da še vedno kadi četrtina odraslih. Najglasnejši nasprotniki zakona so bili gostinci, ki dandanes ocenjujejo, da jim je zato promet upadel za 20 odstotkov. Zdravstveni inšpektorji so v tem obdobju opravili okrog 41.000 nadzorov in izrekli za dobrih 1,4 milijona evrov glob.
V Sloveniji kadi že četrtina prebivalstva, starega 15 let in več let. Še vedno prevladujejo moški. Več kot polovica 15-letnikov je že poskusila kaditi. Vsaj enkrat na teden ali pogosteje kadi petina 15-letnikov, razlik glede na spol ni.
Zato si že lete tudi mladinsko združenje Brez izgovora Slovenija prizadeva mlade ozavestiti o škodljivosti kajenja. Nedavno so pripravili zgovoren plakat Deset resnic o tobačni industriji. Na voljo je tudi na spletnem naslovu info@noexcuse.si, skupaj z drugimi gradivi o odvisnosti od tobaka.
Jan Peloza, predsednik združenja, poudarja: “Vse bolj se zavedamo, da tobačna industrija ni navadna industrija, saj po zadnjih podatkih s svojimi izdelki vsako leto ubije šest milijonov ljudi. To pa je več žrtev, kot jih vsako leto skupaj umre v naravnih in prometnih nesrečah, umorih, samomorih, požarih in zaradi posledic aidsa.”
V Brez izgovora Slovenija že šesto leto pripravljajo tudi program O2 za vsakega, ki mladim posreduje informacije o negativnih učinkih kajenja in nemoralnih marketinških prijemih tobačne industrije. “Letos bomo vanj zajeli 50 odstotkov vseh mladostnikov, starih od 12 do 15 let,” pravi Peloza.
Že januarja letos so izdali tudi Slovenski mladinski manifest o tobaku 2012, ki predlaga spremembe Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. “Predlogi so v prid prebivalcev Slovenije in v škodo tobačne industrije,” opozarja Peloza.
JASNA ARKO
