Mnogi bi brez presaditve organa zagotovo umrli
Transplantacijo oziroma presaditve organov opravljajo v ljubljanskem kliničnem centru že dobrih 42 let, že trinajsto leto je Slovenija tudi članica evropske mreže Eurotransplant. V Sloveniji bdi nad to dejavnostjo Slovenijatransplant. Lani so pri nas presadili že 117 organov in tolikim težkim bolnikom s tem rešili življenje.
Še vedno pa pripravljenost darovati organ po svoji smrti ni tolikšna, kot bi si to želeli in kot je bolnikov, ki brez podarjenega organa ne morejo živeti.
Transplantacija je, kot poudarjajo zdravniki, izjemno pomembna za kakovostno življenje vseh bolnikov, ki so tako hudo bolni, da jim odpoveduje eden izmed notranjih organov in jih brez presaditve čaka gotova smrt.
Začetki transplantacijske dejavnosti pri nas leta 1970 so bili težavni, vendar pa se je razvila v zelo dobro zasnovano in pregledno dejavnost, kjer se z zlorabami še niso srečali.
Lani so opravili odvzem organov pri 47 umrlih darovalcih in v ljubljanskem kliničnem centru skupaj presadili 117 organov - 62 ledvic, 28 src in 27 jeter. Pridobili so pljuča za šestnajst bolnikov za presaditve na Dunaju (le pljuč za zdaj sami ne presajajo) in pet organov za presaditev trebušne slinavke. Opravljajo pa tudi nacionalne programe za transplantacijo kostnega mozga, kože, hrustančnih celic in roženice.
V sistemu Eurotransplant je Slovenija vzor drugim državam glede urejenosti in po izidu pridobivanja organov od umrlih darovalcev. Ob tem ima tudi enega najpreglednejših sistemov čakalnih vrst, kjer ne porihaja do zlorabe, čakalne vrste so med najkrajšimi v Eurotransplantu.
Asistent Valentin Sojar, koordinator za transplantacijsko dejavnost v ljubljanskem kliničnem centru, omenja, da velja tudi v evropskem merilu slovenska transplantacijska dejavnost za kakovostno, želi pa si, da bi se ta dejavnost s pomočjo pripravljenosti ljudi po smrti darovati svoje organe bolnim še okrepila.
Izjema pri darovalcih so le ledvica, saj lahko zdravo ledvico sorodniku (če je kot darovalec za to primeren) darujemo še za časa življenja. “Transplantacija ledvice je izjemno pomembna za kakovostno življenje posameznika,” dodaja Sojar. “Za tistega bolnika, ki potrebuje transplantacijo srca, jeter ali pljuč, pa je je transplantacija edina možnost, da sploh preživi. Pri nas smo po številu posegov povsem primerljivi z razvito Evropo.”
Slovenski program presaditev organov je uspešen, a število transplantacij je še vedno manjše kot v zahodnih državah. Med prebivalci Slovenije sicer zadnja leta narašča število tistih, ki še pred smrtjo izpolnijo poseben obrazec in ga overijo po za to predvidenem postopku, s katerim soglašajo, da bodo po svoji smrti darovali organe v humane namene.
Za uspešno presaditve so pomembni brezhibna organizacija in tako imenovani tehnični del postopka, izbira in priprava prejemnika, izbira darovalca oziroma organa, vodenje preventive in zdravljenja v primeru reakcij in okužb po presaditvi. Vse to opravljajo posebej izurjene ekipe v ljubljanskem kliničnem centru.
Vsaka transplantacija je zelo zahteven in zapleten postopek, ki terja izjemno dobro usposobljeno ekipo, sestavljeno iz predstavnikov različnih strok. Tudi po transplantaciji bolnika vodi interdisciplinarna medicinska ekipa. Prve dni po operaciji bolnik preživi v enoti intenzivne terapije.
V Sloveniji je sistem transplantacijske dejavnosti urejen tako, da ne prihaja do manipulacij ali zlorab. Ta sistem omogoča preglednost in sledljivost. “S pomočjo delovanja Slovenijatransplanta so med seboj povezane vse službe, stroke in dejavnosti; podatki se zbirajo v informacijskem programu Slovenijatransplanta,” pravi prim. Danica Avsec, direktorica Zavoda Slovenijatransplant.
Po zadnji EU direktivi mora imeti vsaka država pooblaščeno ustanovo, ki skrbi za ureditev, upošteva etične principe in vsa zakonska določila v zvezi s to dejavnostjo. Podlaga transplantacijske medicine je visoko humano izhodišče, ki sporoča, da smo ljudje pripravljeni pomagati sočloveku v stiski tudi z darovanjem svojega lastnega telesa. “To je povečini možno šele po smrti, a ledvica, del jeter in nekatera tkiva lahko darujemo tudi za časa življenja. Altruizem je temeljni princip, ki kot steber drži pokonci celotno dejavnost. V celotni verigi nalog moramo upoštevati to temeljno izhodišče altruizma, ob tem pa v to sfero ne sodi nikakršno ustvarjanje profita,” poudarja Avsečeva.
Dodaja pa še, da jih skrbi porast tistih svojcev, ki po smrti sorodnika nasprotujejo prošnjam za darovanje organov v humane namene. Število takšnih zavrnitev se zadnja leta namreč znova povečuje.JA
