Mnogi za sladkorno bolezen niti ne vedo
Sladkorna bolezen je velik javno-zdravstveni problem in značilna predvsem za razvito družbo. Pri nas je opredeljena kot prednostno področje bolezni, vendar se zatika pri čim zgodnejšem odkrivanju med prebivalstvom. Zdravstveni proračun zdravljenju te bolezni namenja že skoraj devet odstotkov denarja. Gre za težko kronično bolezen, ki jo zdravniki skušajo s sistematičnim zdravljenjem obvladovati, vendar težkih zapletov pogosto ni mogoče preprečiti.
Minulo nedeljo smo obeležili dan sladkorne bolezni, namenjen ozaveščanju javnosti in družbe o razsežnostih, posledicah in vplivu te bolezni na posameznika in družbo v celoti. Po uradnih strokovnih ocenah naj bi imelo pred dvema letoma v naši državi sladkorno bolezen 163.800 odraslih - 10,3 odstotka odraslega prebivalstva. Skoraj 60.000 je bolnikov, ki niti ne vedo, da imajo diabetes, saj težave še niso takšne, da bi poiskali zdravniško pomoč.
14. novembra obeležujemo svetovni dan sladkorne bolezni. Ta težka kronična bolezen ima lahko vrsto zapletov in vpliva na pojav še drugih bolezni. V razvitem svetu je vodilni vzrok za nastanek slepote, odpoved delovanja ledvic, za diabetično nogo in z njo povezano amputacijo spodnjih okončin ter za nastanek bolezni srca in ožilja.
Breme sladkorne bolezni ni povezano le z denarjem. Gre tudi za veliko psihosocialno breme, ki ovira učinkovitejše zdravljenje. Po evropskih podatkih kar 37 odstotkov bolnikov s sladkorno boleznijo doživlja čustvene stiske, 17 odstotkov obolelih zaradi diabetesa trpi tudi za depresijo.
Odločilen je življenjski slog
Zdravniki prebivalstvo opozarjajo, da je mogoče z zdravim življenjskim slogom pojav te bolezni vsaj odložiti, če ne že preprečiti. Znano je, da je sladkorna bolezen pogosto povezana z debelostjo, nezdravimi prehrambenimi navadami, lenobnostjo in enolično, nezdravo hrano.
S sistemskimi rešitvami bi lahko izboljšali obravnavo kroničnih sladkornih bolnikov. Eden izmed takšnih ukrepov je načrten spopad z debelostjo, ki se je razmahnila med najstniki, šoloobveznimi otroki in malčki.
Čeprav se trend debelosti pri odraslih počasi upočasnjuje, je po podatkih OECD iz leta 2014 Slovenija še vedno na 4. mestu prevalence debelosti pri otrocih in mladostnikih. Po podatkih ljubljanske pediatrične klinike se debelost oziroma prekomerna prehranjenost še vedno močno izraža med petnajstletniki.
Debelost v otroštvu odločilno vpliva na povečano tveganje za kasnejši nastanek sladkorne bolezni ter za pojav drugih kroničnih zapletov. Zgodnje oblike sladkorne bolezni zdravniki zaznavajo pri tretjini slovenskih otrok in polovici mladostnikov, pri čemer imajo pomembno vlogo pravilni prehranski vzorci, ki jih otrok dobi že v družini.
Leta 2013 je zaradi bolezni, ki so povezane s sladkorno boleznijo, v Sloveniji umrlo 1486 odraslih, v povprečju več kot štirje vsak dan. Zdravniki ocenjujejo, da bo imelo leta 2035 v Sloveniji sladkorno bolezen 12,5 odstotka prebivalstva. Že zdaj slovenski zdravstveni proračun za zdravljenje diabetesa namenja dobrih 8,7 odstotka celotnega zdravstvenega denarja.
Bremena diabetesa
Zdravstveno osebje v dispanzerjih za diabetike in na klinikah opaža, da se veliko diabetičnih bolnikov počuti krive za svojo bolezen, še bolj pa diskriminirane.
Drugi negativni vplivi bolezni, ki jih navajajo bolniki, pa so omejitev svobode prostega časa, poslabšano čustveno stanje, skrbi zaradi finančnega stanja, poslabšano splošno zdravstveno stanje zaradi pridruženih bolezni, odsotnost z dela in študija zaradi bolezni in njenih zapletov, pa tudi poslabšanje odnosov v družini.
Za boljšo kakovost življenja teh bolnikov bi po oceni stroke morali bolezen čim prej odkriti in diagnosticirati, hkrati pa izobraževati in nuditi podporo tem bolnikom na vseh ravneh zdravstvene oskrbe.
Dr. Ivan Eržen iz nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) opozarja na podatek, da je lani Slovenija za zdravljenje sladkorne bolezni namenila 120 milijonov evrov (5,3 odstotka denarja zdravstvene zavarovalnice ZZZS). Zaradi vedno večjega števila novih primerov opozarja, da bo ta strošek iz leta v leto večji.
Ob tem pa stroka še opozarja, da je obravnava sladkorne bolezni različna tudi zato, ker je dostop teh bolnikov do zdravljenja neenak, različen glede na območje in geografsko lego. Ob tem je tudi dostop do diabetologa različen - ponekod jih niti nimajo, prav tako nimajo diabetološke ambulante in dispanzerja.
Tudi zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni in njeno preprečevanje povsod v državi ni enako organizirano in enako dostopno. Še zlasti ne, ko gre za preprečevanje pojava diabetičnega stopala (enega resnih zapletov pri diabetesu). Tudi zato je pri nas še vedno pogosta amputacija noge pri sladkornih bolnikih, saj bi to lahko preprečili, če bi te bolnike hitreje odkrivali in jih prej začeli zdraviti.
Po podatkih OECD med 28. državami članicami EU je zaradi sladkorne bolezni pri nas amputiranih največ nog pri diabetikih zaradi resnih in nevarnih zapletov te bolezni.
JASNA ARKO
