Moč zdravil in moč kapitala
Zdravljenje z več zdravili hkrati je sicer kdaj potrebno, pogosto pa lahko škodi bolniku. Zdravniki so pri predpisovanju zdravil širokogrudni in tudi pod pritiskom farmacevtske industrije. Kar tri do štiri odstotke hospitalizacij je posledica zapletov zaradi delovanja več zdravil hkrati. Izkušnje iz nekaj domov upokojencev z 30-odstotnim zmanjšanjem zdravil dokazujejo, da to ne škodi zdravju varovancev.
PREDPISOVANJE ZDRAVIL> Podatki z nedavnega posveta o odgovornem predpisovanju zdravil - pripravila sta ga zdravstveno ministrstvo in zavarovalnica (ZZZS) - niso novost. Pritrjujejo pa ugotovitvi, da je v Sloveniji predpisovanje več zdravil hkrati istemu bolniku zakoreninjeno in je lahko škodljivo. Nekateri bolniki zaradi škodljivega medsebojnega učinka zdravil pristanejo celo v bolnišnici.
(Pre)velika pričakovanja
Zdravniki vedo, da ima večina bolnikov prevelika pričakovanja glede receptov vsakič, ko pridejo v ambulanto.
Slovenija je z 214 evri na prebivalca v letu 2008 po porabi zdravil pod evropskim povprečjem. Na lestvici prednjači Grčija, za nami so med drugim skandinavske države in Velika Britanija.
V očeh nekaterih je zdravnik, ki redko predpiše zdravilo na recept, manj cenjen od tistega, ki jih piše pogosteje. Občutek imajo, da se je zanje manj potrudil, če gredo domov praznih rok.
Takšno prepričanje je značilno zlasti za ostarele, pa tudi za veliko staršev majhnih otrok, ki pričakujejo odrešilno pilulo, druge napotke pa pogosto nezbrano poslušajo.
Res je, da terjajo nekatere bolezni zdravljenje z zdravili, pri kroničnih bolnikih je nujno jemanje več zdravil hkrati. Vendar pa zdravstveni minister Dorjan Marušič, sam zdravnik, poudarja, da “uživanje več zdravil hkrati še ni garancija za to, da gre za kakovostno zdravljenje. Jemanje več kot petih zdravil hkrati lahko bolniku škodi.”
Slovenija je po porabi zdravil pod evropskim povprečjem, priznava generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) Samo Fakin. Dodaja pa, da poraba zdravil pri nas narašča, zdravniki bi morali v nekaterih primerih v večji meri upoštevati škodljive medsebojne učinke zdravil in, navsezadnje, stroške, ki se pojavijo, če zato bolnik pristane v bolnišnici.
Pritiski proizvajalcev
Minister se zaveda, da prispevajo svoj delež k pogostemu predpisovanju zdravil proizvajalci, ki po svoje pritiskajo na zdravnike in jih seznanjajo z vedno novimi, boljšimi zdravili. Pri tem so oboroženi z analizami in študijami, ki pri novih zdravilih dokazujejo, da pripomorejo k boljšim izidom zdravljenja.
“Farmacevtska industrija in nova spoznanja v zdravstvu pritiskajo na zdravstveni sistem v celoti,” poudarja Marušič. “Obvladovati moramo stroške, hkrati pa zagotavljati kakovostno in zlasti varno obravnavo bolnikov. Ob tem bi se vsi morali zavedati, da več zdravil hkrati bolniku vselej ne koristi. Lahko pride do škodljivega medsebojnega učinka.”
Neljubi zapleti
Zdravniki se soočajo tudi z zapleti, ki nastanejo pri jemanju več kot pet zdravil hkrati. Gre za problem, ki ga imenujejo polifarmacija in botruje trem do štirim odstotkom vseh hospitalizacij.
Primorci so bolj depresivni: Po podatkih ZZZS je lani v splošni medicini vsak zdravnik predpisal povprečno 9487 receptov. Poraba zdravil se razlikuje glede na regijo. Na Primorskem zdravniki v povprečju predpisujejo manj zdravil kot znaša povprečje, po porabi antibiotikov so med najbolj skromnimi na severnem Primorskem. Celotna Primorska pa po večji količini odstopa od povprečne porabe antidepresivov. Bolnikov, ki so lani prejeli deset in več zdravil hkrati, je bilo na Primorskem le 14, kar je manj kot na drugih območjih.
“Ne gre le za ogroženost zdravja posameznikov,” svari minister, “gre tudi za nastajanje zdravstvene škode, za stroške in za njihov vpliv na javnofinančno vzdržnost. Predpisovanje in jemanje več zdravil hkrati narašča tako pri nas kot drugod po svetu.”
Vzrokov za to je več - od zelo velike ponudbe zdravil, naraščanja števila ostarelih, ki so že zaradi starosti bolj bolni, do porasta kroničnih obolenj že pri mlajših. Vendar je Marušič prepričan, da “za šesto zdravilo pri posameznem bolniku ni dokazanih učinkov.”
Klinični farmacevti
Izkušnje drugih držav navajajo, da se obrestuje zaposlitev kliničnih farmacevtov v osnovnem zdravstvu in bolnišnicah.
Zanje se zavzema tudi Marušič, prepričan, da bi postali pomembna vez med zdravniki in farmacevti. Raziskave iz ZDA dokazujejo, da sta se z zaposlitvijo treh strokovnjakov v bolnišnicah zmanjšali umrljivost bolnikov in ležalna doba.
Izkušnje pri ostarelih
Fakin opozarja, da so tarčna skupina pri polifarmaciji (jemanju več zdravil hkrati) domovi za starejše. Zato so v sodelovanju s splošnimi zdravniki in farmacevti pregledali terapije v treh domovih v Pomurju in že zmanjšali porabo zdravil za 30 odstotkov.
Fakin pravi, da to pri obolelih varovancih ni povzročilo nobene škode na zdravju. “To pa dokazuje, da nekatera zdravila zdravniki predpisuje v preveliki količini, nimajo pa pravega oziroma pričakovanega učinka,” ocenjuje Fakin.
Projekt porabe zdravil
Od januarja poteka v ZZZS projekt kakovostnega predpisovanja zdravil. Po zagotovilih Fakina lahko v sklopu projekta vsak zdravnik družinske medicine dostopa do podatkov, koliko receptov je predpisal in kolikšen je strošek za to ter se lahko primerja z drugimi zdravniki.
Hkrati spremljajo predpisovanje zdravil, ki jih po oceni ZZZS zdravniki zelo pogosto predpisujejo - antibiotike, zaviralce protonske črpalke, anksiolitike, hipnotike oziroma antidepresive.
Analize potrjujejo, da je poraba zdravil med regijami dokaj različna in narašča od zahoda proti vzhodu. Lani je nek bolnik dobil kar 331 receptov.
JASNA ARKO
