Mokra kultura in slabi vzori spodbujajo pitje
Množične zabave ob koncu leta in tiste, povezane z začetkom novega študijskega oziroma šolskega leta, vedno znova spremlja tudi množično opijanje. Žal se opija vse več mladostnikov, nekateri celo končajo na urgenci. Ob tem je pot do alkohola dokaj preprosta, saj prepovedi o prodaji alkohola mladostnikom večina trgovcev in natakarjev ne spoštuje. Zato Nacionalni inštitut za javno zdravje opominja na bolj kritičen odnos do posledic tveganega in škodljivega pitja alkohola.
V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) si med drugim prizadevajo za širši družbeni konsenz in podporo ukrepov za zmanjševanje škode zaradi alkohola. Opozarjajo, da bi bilo nujno že ustaljene preventivno-promocijske ukrepe preplesti s prepovedjo popivanja na javnih površinah ob prireditvah za mlade. Takšen ukrep mora biti v interesu zaščite mladih in njihovega zdravja.
Družba je preveč prizanesljiva
Posledice pitja alkohola med odraslimi, še bolj pa mladostniki so v naši družbi še vedno podcenjene. Zdravstvena oskrba zastrupitev z alkoholom (etanolom) pri mladostniku - čeprav gre za resno stanje, ki lahko nato človeka ogroža vse življenje - pa je le vrh ledene gore, sporočajo iz NIJZ.
Čeprav je v Sloveniji po zakonu o omejevanju porabe alkohola prodaja in strežba alkohola mladoletnim osebam prepovedana, mladi nimajo težav z nakupom alkoholnih pijač - dobijo jih v barih, trgovinah ali doma.
Naša družba tudi ni kritična do posledic tveganega in škodljivega pitja alkohola. Te kritičnosti je v Sloveniji premalo tudi zato, ker smo tako imenovana družba z mokro kulturo - pogosto popivanje je za večino nekaj običajnega, še zlasti, ker smo vinorodna dežela.
Zabave ob koncu leta so praviloma povezane s popivanjem. “Toleranca do pitja alkohola in opijanja je v Sloveniji prevelika. To se zrcali tudi v vedênju mladih. Sprejem mladega človeka, še posebej mladoletnika v bolnišnico zaradi zastrupitve z alkoholom je skrajno resna stvar, lahko se konča tudi s smrtjo,” poudarja mag. Mercedes Lovrečič z NIJZ.
Vse več jih vse prej pije alkohol
Podatki o pitju alkohola med mladimi iz leta v leto razkrivajo, da ima izkušnjo z alkoholom vse več mladostnikov, in to že v zelo rosnih letih.
Več kot polovica mladostnikov v starosti 11, 13 in 15 let občasno pije alkoholne pijače, več kot četrtina 15-letnikov jih pije vsaj enkrat na teden. Skoraj polovica 15-letnikov in dobra tretjina 15-letnic je bilo v življenju že vsaj dvakrat opitih.
Dr. Maja Zorko iz NIJZ ob tem dodaja: “Fantje pijejo in se opijajo pogosteje kot dekleta. Vendar pa se 15-letna dekleta v opijanju vse bolj približujejo fantom (do te starosti je bila večina vsaj dvakrat in celo še večkrat opitih). Podobno ugotavljajo tudi v tujini, predvsem v srednjeevropskih in vzhodnoevropskih državah.”
Raziskave ugotavljajo še, da so naši mladostniki izpostavljeni pogostejšemu pitju alkoholnih pijač in višjim koncentracijam alkohola kot znaša mednarodno povprečje.
Škodi razvoju in zdravju
Še posebej skrbi podatek, da ponavljajoče se opijanje pri mladostnikih vpliva na delovanje možganov in ima lahko za posledico tudi resne poškodbe in tvegano vedenje.
K sreči pa ankete razkrivajo tudi, da veliko mladih zaradi želje po zabavi in sprostitvi ne potrebuje in ne posega po alkoholu. Pitje odklanjajo tudi takrat, ko postanejo tarča posmeha vrstnikov.
Dr. Mercedes Lovrečič z NIJZ dodaja: “Mladostniki so še posebej ranljiva skupina, saj možgani v tem obdobju še niso v celoti razviti, hkrati je alkohol nevrotoksičen oziroma škodljiv za centralni živčni sistem. Vse pogostejše so domneve, da zgodnja izpostavljenost alkoholu v mladostništvu povečuje tveganje za težave zaradi alkohola in duševne motnje tudi kasneje v življenju.”
Pitje alkohola v tem občutljivem obdobju je lahko bolj tvegano tudi zaradi koncentracije etanola, kar se lahko konča s smrtjo.
Zakaj se mladi opijajo? Na podlagi anket v NIJZ povzemajo, da gre za željo po sprostitvi, po samozavesti, po okrepitvi poguma in begu pred težavami.
Obenem pa vse pogosteje navajajo še pritisk vrstnikov, prilagajanje posameznika družbi, pa tudi pomoč za lažje sklepanje novih znanstev.
Lahek dostop in slabi vzori odraslih
V NIJZ dodajajo, da pitje mladih spodbujajo tudi oglasi, lahka dostopnost do nakupa alkohola, videz in okus alkoholnih pijač, nekateri mladi pa omenjajo še visoko ceno brezalkoholnih pijač.
Tudi odnos odraslih do alkohola in vzor, ki ga dajejo mladim, pomembno vplivata na odnos, ki si ga do te droge izoblikujejo mladi v svojem vedenjskem vzorcu. Večina mladostnikov priznava, da so prvo alkoholno pijačo najpogosteje dobili in popili kar doma.
Glede na podatek, da se vse več mladih opija na javnih prireditvah, pa po oceni NIJZ potrjuje, da so nujni dodatni ukrepi, denimo stroga prepoved popivanja na javnih površinah ob prireditvah za mlade. Spremljati bi jih morali bolj strogi ukrepi o omejevanju oglaševanja in različnih oblik trženja alkohola ter ukrepi za zgodnejše prepoznavanje in svetovanje tveganim pivcem.
JASNA ARKO
