Možgani so odgovorni za vsako misel in čustvo

Zdravje
, posodobljeno:

Komunikacija v možganih, možgani v komunikaciji je geslo letošnjega mednarodnega Tedna možganov, ki bo potekal tudi na Primorskem v obliki predavanj in predstavitev tega zapletenega organa. Izvedeli bomo kaj več o komunikaciji med možganskimi celicam, kako doživljamo posamezna čustva, kaj se zgodi z možgani in s človekom nasploh po možganski kapi.

Delovanje možganov, prenos ukazov po celicah, ki narekujejo vsak odziv človeka, bi si lahko poenostavljeno ponazorili tudi s podobo lutke na vrvici
Delovanje možganov, prenos ukazov po celicah, ki narekujejo vsak odziv človeka, bi si lahko poenostavljeno ponazorili tudi s podobo lutke na vrvici

Tretji teden v marcu je namenjen mednarodni prireditvi Teden možganov, ki pri nas poteka pod generalnim okriljem Sinapse, slovenskega društva za nevroznanosti, ob sodelovanju zdravnikov, zdravstvenih in raziskovalnih ustanov ter univerz. Prireditve se bodo ta teden zvrstile tudi v Kopru in Novi Gorici.

Iz laboratorijev med ljudi

Teden možganov obeležujemo že osem let. Prireditev je namenjena predvsem približevanju nevroznanstvenih spoznanj širši javnosti. Tedaj znanstveniki, zdravniki in drugi specialisti predstavljajo raziskovalno delo in najnovejša spoznanja strok s področja nevroznanosti.

V ta sklop predstavitev sodijo na videz preprosta vprašanja, ki terjajo celovite, z raziskavami podprte odgovore in pojasnila. Gre za zapletene procese delovanja človeških možganov, kot so, denimo, dogajanja v možganih, ko poslušamo glasbo, za ugotovitve, katera področja v možganih so najbolj aktivna, ko doživljamo ljubezen, srečo in veselje, pa tudi, kako delujejo možgani po okvari, ko človeka zadene blažja možganska kap.

Izsledki, pomoč življenju

Za zdravje ljudi in za zdravljenje so zelo pomembne ugotovitve, ali in v kolikšni meri je po poškodbi možganov še možna rehabilitacija. Za razvoj človeka so bistvene analize, ki odgovarjajo na vprašanje, ali lahko sposobnost zdravih možganov z možganskim treningom dvignemo na višjo raven.

V letošnjem Tednu možganov bo glavnina pozornosti namenjena vprašanjem, ki zajemajo proučevanje odnosa med možgani in komunikacijo.

V ta del sodijo temeljna vprašanja - kako poteka komunikacija znotraj možganov; kako se sporazumevajo med seboj živčne celice in kako različni predeli možganov; kaj se zgodi, ko je ta komunikacija onemogočena oziroma kakorkoli spremenjena; kaj se dogaja v možganih, ko smo v komunikaciji z drugo osebo oziroma ko komunicira med seboj več ljudi. V predavanjih, ki potekajo v vseh večjih krajih, skušajo znanstveniki odgovoriti tudi na pomembno vprašanje, ali sta verbalna in neverbalna komunikacija posledica istega procesa v možganih. Posredovali bodo ugotovitve s področja proučevanja vzrokov za pojav različnih motenj v komunikaciji.

Ker delo med drugim obsega še obravnavanje in zdravljenje ljudi z motnjami v komunikaciji, zajemajo predstavitve tudi temeljne izsledke, ki se nanašajo na vprašanje, ali so možgani bolnikov z motnjami komunikacije drugačni v primerjavi z možgani zdravih ljudi.

Teden možganov se posveča proučevanju koristnosti povezovanja znanstvenikov različnih strok, ki proučujejo možgane. Gre za interdisciplinarno metodo dela in za predstavitev sodelovanja.

Na podlagi izkušenj nastajajo ocene, ali so takšne metode dobre in koristne ali pa morda zavirajo znanstveno delo.

Predavanja tudi na Primorskem

V tem tednu bo glavnina dogodkov v Ljubljani, v znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, na Primorskem pa v koprski srednji tehnični šoli ter v novogoriškem klubu goriških študentov.

Predavanja so se ponekod pričela že včeraj. V Ljubljani jih spremljajo še delavnice za mlade, predstavitve kliničnega dela, zaokrožili pa jih bosta petkova okrogla miza in projekcije tematskih filmov in mala šola nevroznanosti v nevrološki kliniki.

Prireditve so plod sodelovanja s Slovenskim svetom za možgane, SAZU, Slovensko kinoteko, Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Kliničnim oddelkom za bolezni živčevja UKC Ljubljana, Zvezo evropskih nevroznanstvenih organizacij (FENS), Evropsko podružnico Dana zveze za možgane (EDAB).

V sredo bodo v Klubu goriških študentov pripravili sklop predavanj s skupnim naslovom Večplastni pogled na motnje razpoloženja: od nevrobioloških osnov k značilnostim medosebne komunikacije in širši primerjavi zdravljenja po zahodni in tradicionalni indijski medicini. Predavale bodo Tatjana Novak, Nataša Sedlar in Maja Kolarević iz Družbeno-medicinskega inštituta ZRC SAZU.

Predavanja pripravljajo še v koprski srednji tehniški šoli. Potekala bodo v sklopu Tedna Univerze na Primorskem, izpeljavo pa so poverili UP ZRS in UP FENIKS v ustanavljanju. Pričela se bodo danes popoldne, sklenili jih bodo jutri. Vanje so zajeli problematiko upočasnitve staranja (prof. dr. Vojko Kavčič), demenco (mag. Tatjana Cvetko), nevrobiološke osnove govora (prof. dr. Anton Grad), možganske vmesnike - med mislijo in računalnikom (asist. Mladen Gasparini) in komunikacijo med materjo in plodom (asist. mag. Boštjan Lovšin).

Sklenili jih bodo z okroglo mizo Mi in psi, primer odlične komunikacije. Pripravljajo jo ob pomoči Društva vodnikov reševalnih psov Burja, ki ga vodi Roman Starman, in društva Tačke pomagačke, ki ga vodi Silva Ferletič. Moderator bo Anton Grad.

JA

Možganske impulze in delovanje nasploh je mogoče opazovati v laboratorijih s pomočjo posebnih aparatur
Možganske impulze in delovanje nasploh je mogoče opazovati v laboratorijih s pomočjo posebnih aparatur