Mravlje so letošnjo pomlad že dejavne
Sonce in topli dnevi ter dovolj hrane okrog naših bivališč, vse to je že pred časom prebudilo tudi mravlje. Gre za koristne živali, ki pa so za človeka lahko tudi moteče. Še zlasti, kadar vdirajo v stanovanja.
Če se v bližini hiš pojavijo mravlje v velikem številu, ob tem pa lezejo po stanovanjih, je to lahko zelo neprijetno, moteče in tudi znak pomanjkljive higiene. Mravlje so se, zaradi izjemno dobre organiziranosti in sposobnosti prilagoditve, naselile in ohranile v bližini človeka, kjer imajo zelo ugodne pogoje za bivanje, dovolj hrane, hkrati so tam zaščitene so pred različnimi neugodnimi vplivi. Mravlje spadajo med žuželke, kožokrilce. Živijo v velikih in dobro organiziranih kolonijah. Poselile so celoten planet. Največ jih je v vlažnih tropskih gozdovih. Doslej smo po svetu odkrili in potrdili že okrog 800 vrst mravelj.
Gre za ekološko pomemben člen v življenjski prehranski verigi. V nekaterih primerih se njihov življenjski ciklus tesno prepleta s človekovim - tedaj so moteče in jih dojemamo za škodljivce. To še posebej velja za nekatere na novo naseljene vrste v človekovo okolje, kjer prav zato nimajo naravnih sovražnikov. To jim omogoča nemoten razvoj, zato postanejo moteče.
V človekovem bivalnem okolju ni naravnih sovražnikov, ki bi ogrožali mravlje. Takšni sovražniki nanje prežijo, denimo, v gozdu. Ob naših bivališčih pa se lahko neovirano razmnožujejo, hranijo in gibajo. Ob tem so, če jih je veliko, tudi znamenje slabe higiene, hkrati pa prenašajo različne bolezenske klice, ki pri človeku povzročijo razvoj bolezni.
O mravljah, njihovih navadah, nadlegovanju človeka, škodi, ki jo nekatere vrste povzročajo, smo že večkrat pisali. Predstavili smo tudi načine zatiranja, ukrepe, ki jih izvajamo, da bi se jih znebili. Treba je poznati nekaj temeljnih dejstev o mravljah. Kot pri vseh insektih je telo sestavljeno iz treh delov: glave, oprsja in zadka. Na oprsju imajo tri pare nog. Spadajo med kožokrilce, vendar imajo krila le spolno zrele samice in samci.
Samci živijo kratek čas, samica (kraljica) ima krila samo med parjenjem, kasneje jih odvrže. Njena življenjska doba je lahko dolga tudi deset let in celo več. Večina članov družine so spolno zakrnele samice, vojaki in delavke. Delavke in vojaki se razlikujejo po velikosti glave in čeljusti in glede na delo, ki ga opravljajo. Živijo do šest let. Nekatere imajo za obrambo strupena žela, večina pa žleze z mravljinčjo kislino, ki jo po ugrizu izbrizgajo v rano. Njihov voh je zelo razvit, na tipalkah imajo vonjalni organ.
Razmnožujejo se s popolno preobrazbo - iz jajčeca se razvije ličinka, podobna črvičku, hranijo jo delavke. Zatem se zabubijo, iz bube se izleže odrasel osebek. Človek je s svojim načinom življenja v urbanem okolju ustvaril idealne pogoje za njihov razvoj. To ekološko nišo so s pridom izkoristile in prerasle v resen problem, ki ga v naseljih občutimo v toplem delu leta. Te visoko razvite živali so se ohranile vse do danes. Njihov razvoj ni neposredno ogrožen, saj so se sposobne prilagajati in preživeti. Poznati moramo njihove navade in verigo prehrane, da jim s pomočjo za to namenjenih pripravkov in pasti preprečimo vdor v stanovanja.
Mag. JANEZ PIŠOT, dr. vet. med.
