Na pohodu so škorci
Že nekaj časa se na podeželju, vse bolj pa tudi v mestih, pojavljajo črni škorci, ki prežijo na pridelke in dozorevanje grozdja. Jate škorcev glasno ščebetajo in so za nekatere zanimive, za druge pa moteče.
SOBIVANJE S PTIČI> Škorci obiskujejo kmetijska območja, tja jih privablja živež, zadržujejo pa se tudi v velikih mestih. Vinogradniki skušajo že od nekdaj pred njimi zaščititi pridelek grozdja. Zato so v vinograde že v preteklosti nameščali klopotce, ki naj bi jih odganjali. Dandanes uporabljajo tudi že sodobnejše pripomočke - elektronske odganjalce, nekateri skušajo srečo z nameščanjem svetlečih predmetov, tudi zgoščenk.
Škorci so tatinski ptiči. Spadajo v rod ptic pevk, v družino škorci (Sturnidae). V Evropi poznamo rožnatega (Pastor roseus) in navadnega škorca (Sturnus vulgaris). Oba sta skoraj tako velika kot kos, imata dolg, koničast kljun, kratek rep rjave, črne ali črno-rožnate barve, dolge peruti. Ptič meri v dolžino do 22 centimetrov.
Hrano si pogosto išče na tleh (polži, črvi, ličinke). Hrani se tudi s ptičjimi jajci, mladiči, majhnimi ribami, kuščarji, žabami, grozdjem, češnjami, olivami in drugimi kmetijskimi pridelki.
V dobi selitve se združujejo v velike jate, slednje lahko povzročijo veliko škode na pridelkih v sadovnjakih, oljčnikih, vinogradih in na drugih kulturah.
Na svetu so znane 103 vrste škorcev, najbolj pa vrsta navadni škorec, ki ima črnkasto perjem s purpurnim lesketom. Zlasti v jeseni in pri samcih je perje gosto posuto z belimi pikami. Mladiči so bolj rjavkaste barve. Škorec poseljuje vso Evropo, od Islandije do Grčije.
V Sloveniji tudi gnezdi. Med našimi selivkami je spomladi najzgodnejši in se jeseni odseli med zadnjimi. Prezimuje v severni Afriki, nekateri primerki celo v južni Evropi. Zadržuje se v parkih, vrtovih, listnatih gozdovih, v naseljih, mestih, velemestih, kjer prenočuje na drevju. Čez dan si hrano išče v primestjih.
Zgodaj spomladi se samci razkazujejo na vidnih krajih in glasno pojejo. Gnezdijo v drevesnih duplih, umetnih gnezdih, gostem drevju. Samica znese tri do deset svetlomodrih jajc. Valita izmenično samec in samica. Življenjska doba škorca je v povprečju do tri leta dolga.
Tudi pri škorcih je opaziti spremembe navad, ljudje pa se poleg hrupa pritožujejo nad onesnaževanjem mest z njihovimi iztrebki. Slednji lahko povzročijo škodo na stavbah in avtomobilih, saj vsebujejo kisline. Glasen trušč v bližini bolnišnic in drugih objektov je moteč za stanovalce. Čeprav so škorci ljubke ptice, pa postajajo v mestih dokaj moteči in zato manj zaželeni.
mag. JANEZ PIŠOT, dr. vet. med.