Na popotnike po svetu prežijo nevarne okužbe
Na potovanjih, še zlasti v eksotične kraje, človeka ogrožajo okužbe z virusi hepatitisa, pogosto tudi malarija, rumena mrzlica, denga in vrsta drugih eksotičnih bolezni.
Zato zdravniki svetujejo vsem, ki načrtujejo takšno potovanje, naj se že nekaj mesecev prej posvetujejo z za to usposobljenimi zdravniki v potovalnih ambulantah regijskih zavodov za zdravstveno varstvo (ZZV), v nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) in v kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja.
Pomembna je pravočasna zaščita pred boleznimi, s katerimi se lahko soočimo na potovanju. Mednje sodijo malarija, rumena mrzlica, tifus, denga, steklina in okužbe z virusi hepatitisa, ki so, po dosedanjih izkušnjah sodeč, najpogostejše okužbe popotnikov.
Popotniki so premalo previdni
S povečano dostopnostjo do potovanj narašča tudi število tropskih bolezni, pred katerimi se potniki pravočasno ne zaščitijo, a bi se lahko. Po podatkih IVZ je v obdobju od leta 2002 do leta 2011 največ potnikov zbolelo za malarijo. Narašča pa tudi število potnikov, ki zbolijo za dengo. V IVZ poudarjajo, da bi takšne okužbe zlahka preprečili že, če bi se vsi, ki takšna potovanja načrtujejo, nekaj mesecev pred odhodom pozanimali, kakšne okužbe jim grozijo v kraju potovanja in se zoper njih pravočasno zaščitili.
Potovalne ambulante
Informacije so popotnikom na voljo v ambulantah za potnike. Te delujejo v vseh območnih ZZV, kjer bodo popotnika podrobno seznanili tudi z vsemi priporočenimi cepljenji glede na epidemiološke razmere na cilju potovanja.
Potovalno ambulanto naj bi obiskali vsaj mesec pred odhodom na pot. Pred odhodom je treba opraviti tudi obnovitvena cepljenja za tetanus, otroško paralizo, zelo pomembno je tudi cepljenje proti ošpicam.
Zdravniki svetujejo cepljenje proti hepatitisu A in B s kombiniranim cepivom tudi tistim, ki se odpravljajo v zelo turistične kraje, kot so Turčija, Egipt in Tunizija. Potrebna sta dva odmerka, zato je pomembno, da se potniki v potovalni ambulanti zglasijo vsaj mesec in pol pred odhodom na potovanje.
Najpogostejši je hepatitis
Okužbe z virusi hepatitisa so, glede na dosedanje izkušnje, najpogostejše okužbe popotnikov na potovanjih.
S hepatitisom A se na leto po svetu okuži najmanj 1,5 milijona ljudi. Pojavlja se predvsem v nerazvitem svetu in je posledica slabih higienskih razmer. Okužba s hepatitisom A poteka večidel prek okužene vode in hrane, pogosto obolevajo popotniki v deželah s slabšim higienskim standardom.
Okužba z virusom hepatitisa B na poti je predvsem posledica nezaščitenih spolnih odnosov, neprofesionalno opravljene tetovaže in prebadanja kože, možna pa je tudi pri britju, pri frizerju in zobozdravniku na potovanjih.
Okužbe lahko potekajo brez bolezenskih znakov, lahko pa resno ogrozijo zdravje. Zato strokovnjaki popotnikom priporočajo cepljenje s kombiniranim cepivom proti hepatitisu A in B, ki poteka v dveh odmerkih.
Rumena mrzlica, tifus, malarija
Potniki se na potovanjih v eksotične kraje lahko soočijo tudi z rumeno mrzlico. Gre za akutno virusno bolezen, ki prizadene jetra in ga prenašajo okuženi komarji s pikom. Bolezen lahko poteka v lažji obliki in je podobna gripi, lahko pa povzroči tudi smrt. Pojavlja se v tropskem pasu Srednje in Južne Amerike ter v centralni Afriki.
Rumeno mrzlico lahko učinkovito preprečimo s cepljenjem, ki je obvezno za vse, ki potujejo na endemična področja te bolezni. Enkratno cepljenje zagotavlja desetletno zaščito pred boleznijo, cepiti se je treba vsaj deset dni pred potovanjem.
Strokovnjaki priporočajo tudi cepljenje zoper tifus. za njim zboli vsako leto 22 milijonov ljudi, 200.000 jih zaradi te okužbe umre.
Na potovanjih se popotniki lahko soočijo tudi z malarijo, ki jo prenašajo komarji med sončnim vzhodom in zahodom. Prisotna je v Srednji Ameriki, Braziliji, centralni Afriki, na Bližnjem vzhodu in Indokitajskem polotoku.
Pri preprečevanju bolezni je ob tem, da se zavarujemo pred piki komarjev, zelo pomembno tudi jemanje posebnih zdravil, imenovanih antimalariki. Ta je treba začeti uživati že pred odhodom, med bivanjem na območju, kjer je malarija in po odhodu s takšnega območja. Cepiva proti malariji še ni, vendar ga pospešeno razvijajo in je v fazi tretjega kliničnega testiranja. Po strokovnih ocenah naj bi bilo na voljo po letu 2015.
Po podatkih Statističnega urada se je v letu 2011 najmanj enega turističnega potovanja udeležilo 60 odstotkov ljudi, starejših od 15 let. V letu 2011 je 14 odstotkov Slovencev potovalo v druge evropske države.
Ob povratku zbolijo
Ker dandanes potovanja potekajo hitro, se potniki vračajo domov še v času inkubacijske dobe. Na poti dandanes zboli od 25 do 70 odstotkov potnikov.
Zdravnica Tadeja Kotar, predsednica Sekcije za tropsko in potovalno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu, sicer zaposlena v ljubljanski univerzitetni kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ob tem navaja: “V ambulanti za tropsko medicino na naši kliniki vsako leto obravnavamo od 300 do 400 potnikov, ki so potovali v eksotične kraje. Deset do 15 odstotkov jih zaradi bolezni tudi hospitaliziramo. Srečujemo se predvsem z malarijo, tifusom in hujšimi oblikami potovalne driske. Veliko je tudi spolno prenosljivih bolezni, kot so HIV, gonoreja in virusi hepatitisa. Zato je potnike treba opozoriti na primerno zaščito ob morebitnih spolnih odnosih z domačini na eksotičnih območjih.”
JASNA ARKO
